sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "emodžiji".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Človekovo gestiko pa slikovno upodabljajo emodžiji, kot so na primer dvignjen palec, kazalec, zakrivanje obraza z rokami, napeta mišica idr.
Za mlajše otroke, ki se besedišča slovenskega jezika še učijo, pa so primerni ideogrami, v katerih emodžiji nadomeščajo besede.
Vendar emodžiji niso vizualno omejeni, kot so enobarvne ikone v slikovnih fontih.
Tako so rabljeni tisti emotikoni in emodžiji, ki jih ne moremo povezati z vsebino sporočenega oziroma so od vsebine asociativno oddaljeni.
Substitucijski emodžiji se lahko vnašajo s samodejnim predlaganjem, saj v semiotičnem smislu načeloma nadomeščajo besede.
Prispodabljajo jih le emotikoni in nekateri emodžiji, na primer tisti, ki predstavljajo del telesa: dvignjen palec, sredinec, dlan čez obraz ...
Pisanje, ki navadno posreduje pomen teksta, je v tem kontekstu v tandemu z emodžiji načeloma vpreženo v posredovanje pomena izjave.
Njeni vlogi pogosto vsebujejo odštevalnike (ang. timer), pojavna okna, prekrivne elemente z emodžiji.
Nekateri emodžiji so na lestvici univerzalnosti višje kot drugi.
Najzanimivejši so emodžiji čustev - čustvenčki, ki bi jih lahko videli kot sekundarno kodo za neverbalno komuniciranje.
Emotikoni ali emodžiji se skoraj vselej pojavljajo na koncu vrstice in sporočilno dopolnjujejo vsebino odstavka.
Emodžiji, ki so nižje na lestvici univerzalnosti, so torej manj zmožni prenesti isti pomen med uporabnikoma različnih kultur.
Emodžiji, ki imajo najbolj konsistenten pomen in način uporabe, tudi v komunikaciji med pripadniki različnih kultur, so čustvenčki.
Emodžiji v tovrstni komunikaciji ne pripomorejo k bistvenemu dodajanju pomenov, saj zgolj vizualno demonstrirajo že napisano.
Emodžiji tudi spontano dobivajo specifične pomene v specifičnih skupnostih.
Emodžiji so v resnici neabecedni znaki, ki jih je mogoče natipkati.
Emodžiji so v kontekstu tipkanega jezika logičen razvojni korak, ki vsaj do neke mere odpravlja ta primankljaj v računalniško posredovani komunikaciji.
Emodžiji so na tem mestu uporabljeni povsem metaforično, saj v celoti prenesejo pomen.
Emodžiji se v tem primeru nahajajo tik ob besedni navedbi, tako da je nanašanje nanjo nedvoumno.
Emodžiji pa so arbitraren izbor iz tega zelo obsežnega kontinuuma.