sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "epitopa".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Število interakcij med ostanki paratopa (levo) in epitopa (zgoraj).
Če se epitopa ne prekrivata, se moAb dopolnjujejo, namesto da tekmujejo med seboj.
Zmanjšanje afinitete vezave kot posledica zamenjave nativnega aminokislinskega ostanka nakazuje na to, da spremenjeni aminokislinski ostanek najverjetneje sodeluje pri tvorbi epitopa.
Zaradi identičnosti težkih oziroma lahkih verig lahko posamezno protitelo hkrati veže dva identična epitopa.
Za ugotavljanje lastnosti vezavnega mesta na antigenu (epitopa) uporabljamo epitopsko mapiranje.
Včasih se protitelesa bolje vežejo na mutirano različico epitopa, proti kateremu so bili prvotno usmerjeni.
Velika verjetnost je, da je prišlo do prekritja epitopa, na katerega se veže uporabljeno protitelo.
V pokončni orientaciji so paratopi protiteles obrnjeni proti raztopini in s tem omogočajo učinkovitejšo vezavo epitopa antigena.
V nadaljevanju smo analizirali še druge lastnosti epitopa - sekundarna struktura, fleksibilnost, evolucijska ohranjenost in geometrija epitopa.
Ugotavljamo ju v serumu z uporabo monoklonskih protiteles za epitopa cTnI in cTnT.
To pomeni, da je interakcija nanotelesa z argininom epitopa integralna za vezavo.
Tako lahko pri proteinih, kjer je epitop lociran v pentlji, protitelesa prepoznajo tudi sterično konformacijo in ne samo zaporedje aminokislin epitopa.
Tak receptor prepoznava bodisi dva različna epitopa enega tumorskega antigena bodisi dva različna antigena.
Ta produkt je glikoliziran in ima enake značilnosti epitopa kot nativni alergeni.
S predstavljenim pristopom tako dobimo epitopompodobne peptide, ki prepoznajo relevantni paratop, vendar se lahko od pravega epitopa razlikujejo v posameznih aminokislinah.
S pomočjo znanega aminokislinskega zaporedja sinteznih peptidov, lahko določimo zaporedje epitopa, ki ga prepoznava tarča (monoklonsko ali poliklonsko protitelo).
Prikazane so relativne preference interakcij, ki upoštevajo kemijsko (aminokislinsko) zgradbo paratopa in epitopa.
Pri tem smo sklepali, da so poleg epitopa pravilno napovedani tudi ostanki, ki tvorijo paratop.
Pri tem nismo eksplicitno specificirali ostankov epitopa na tarči, saj jih model sam razbere iz podane strukture kompleksa.
Pri "sendvič" obliki imunskega testa sta za vsak analit (npr. proteinsko nečistoto) potrebni dve protitelesi, ki prepoznavata različna (oddaljena) epitopa.