Graeff meni , » da konsolidirane demokracije ni možno doseči brez zagotavljanja državne blaginje in gospodarsko uspešnost vidijo kot eno najstabilnejših pozitivnih določnic demokracije « .

Graeff je zaključil , da je pri javno uporabljenih znamkah pomembnejše ujemanje uporabnikovega idealnega imidža samega sebe in imidža znamke .

Graeff ( 1996 , str. 10 ) pojasnjuje vlogo , ki jo imata podoba blagovne znamke in samopodoba porabnika pri njegovem ovrednotenju blagovne znamke .

Graeff in Mehlkop (2003) trdita, da je možnost korupcije večja v državah, kjer imajo zelo striktne zakonske omejitve glede poslovanja in delovanja podjetij.

Ko govorimo o zasebni rabi , pa ima podoba blagovne znamke enake učinke ujemanja tako z idealnim kot realnim jazom ( Graeff , 1996 , str. 4 ) .

Graeff in Harmon ( 2002 ) v svoji raziskavi ugotovljata , da so potrošniki najbolj skeptični glede nakupa s kreditno kartico preko interneta .

Graeff in Harmon (2002) v svoji raziskavi ugotovljata, da so potrošniki najbolj skeptični glede nakupa s kreditno kartico preko interneta.

Graeff in Harmon (2002) navajata nekaj razmišljanj in ugotovitev preteklih raziskav na temo zaskrbljenosti porabnikov za varnost osebnih podatkov.

Graeff in Harmon (2002) sta ugotovila, da na stopnjo zaskrbljenosti za varnost osebnih podatkov najmočneje vpliva višina osebnega dohodka.

Graeff in Harmon ( 2002 , 314 ) menita , da je temu tako , ker se generacije razlikujejo glede na odraščanje v nekem kulturno-tehnološkem obdobju .

Graeff in Harmon (2002, 314) menita, da je temu tako, ker se generacije razlikujejo glede na odraščanje v nekem kulturno-tehnološkem obdobju.

Učinkovitost promocije lahko povečajo z razvojem in promocijo podobe produkta, ki je skladna s potrošnikovo samopodobo (Graeff 1996,6).

V primeru visoke vpletenosti bodo uporabniki zahtevali več informacij kot samo imidž produkta oziroma znamke ( Graeff 1996 ) .

Nasprotno pa imajo posamezniki s šibkim samoopozarjanjem pomanjkanje sposobnosti ali želje , da bi uravnavali svoje izrazno vedenje ( Graeff 1996 , 484 ) .

Prizadevajo si ustvariti podobo znamke, ki je podobna ali skladna samopodobi ciljnih potrošnikov (Graeff 1996,4).

Oziroma , tržniki izbirajo segmente , ki jih ne pokriva nobena druga znamka ( Graeff 1996 ) .

» Ker obstaja mnogo različnih situacij , v katerih nakupujemo posamezne blagovne znamke , lahko vsako nakupno situacijo povežemo z določenim idealnim imidžem Jaza « ( Graeff 1997 , 59 ) .

"Ker obstaja mnogo različnih situacij, v katerih nakupujemo posamezne blagovne znamke, lahko vsako nakupno situacijo povežemo z določenim idealnim imidžem Jaza" (Graeff 1997, 59).

Seznanjanje porabnika s tem, kdaj in kako se bodo njegovi osebni podatki uporabljali, bi moralo biti za podjetje samoumevno (Graeff & Harmon, 2002).

Kot tak je lahko aktiviran in priklican, da vpliva na nakupno odločanje (Graeff 1996,5).