Ahuvia in drugi (2006) so dokazali, da hedonistični izdelki in izdelki, ki so namenjeni samoizboljševanju, pozitivno vplivajo na razvoj ljubezni do blagovne znamke.

Caroll in Ahuvia ( 2006 ) definirata ljubezen do znamke kot » stopnjo strastne čustvene navezanosti , ki jo ima oseba do nekega tržnega imena « .

Caroll in Ahuvia (2006) so s svojo študijo dokazali, da je zvestoba do blagovne znamke konceptualno različna od naklonjenosti blagovni znamki.

Carroll in Ahuvia (2006, 82) definirata ljubezen do blagovne znamke kot stopnjo strastne čustvene pripetosti, ki jo potrošnik ima do določene blagovne znamke.

Ta dva odnosa Ahuvia ( 2008 , 497 ) opredeli nekoliko drugače , a morda na način , ki omogoča , da si odnos še bolj enostavno prikličemo pred oči .

Konkurenca je vse večja, hkrati so porabniki vse bolj premišljeni pri sklepanju nakupnih odločitev (Ahuvia in drugi, 2006).

Oblačila niso zgolj funkcionalni izdelki, temveč predstavljajo sredstvo samo-izražanja, pripadnosti in podaljšanja lastne identitete (Ahuvia, 2005).

Rauschnabel in Ahuvia (2014) sta v svojem delu dokazala, da antropomorfizem vpliva na naklonjenost blagovnim znamkam.

Carroll in Ahuvia (2006) trdita, da so porabniki hedonističnim in samo-ekspresivnim izdelkom bolj naklonjeni.

Pozitivno trženje od ust do ust pomeni, da porabniki govorijo pozitivno o blagovni znamki oz. širijo pozitivne govorice o njej (Caroll & Ahuvia, 2006).

Zato imajo samo-ekspresivne blagovne znamke, ki porabniku pomagajo izražati obe vrsti identitete, pozitiven vpliv na naklonjenost blagovnim znamkam (Caroll & Ahuvia, 2006).

Carroll in Ahuvia ( 2006 , 80 - 81 ) navajata , da je potrošnikova ljubezen do določenih stvari ali aktivnosti že znana .

Batra, Ahuvia in Bagozzi (2012) je največkrat citirana raziskava na temo naklonjenosti blagovnim znamkam in predstavlja temelj nadaljnjih raziskav na to temo.

Tudi Carroll in Ahuvia (2006) podpirata ugotovitve študije, ki je pokazala pozitiven neposredni učinek ljubezni do tržne znamke na pozitivne e-govorice.

Ljubezen do osebnosti blagovne znamke po Carroll in Ahuvia (2006) predstavlja nivo strastne čustvene navezanosti določenega porabnika do določene blagovne znamke.

Carroll in Ahuvia (2006, 179) sta v svojih raziskavah preiskovala potrošnikovo sposobnost ljubezni do izdelka.

Batra, Ahuvia in Bagozzi (2012) priporočajo, da so programi zvestobe osredotočeni na poudarjanje notranjih in ne zunanjih motivatorjev in nagrad.

Rezultati študije se ujemajo s preteklimi raziskavami naklonjenosti blagovnim znamkam (Ahuvia, 2005a) kot tudi z raziskavami o medosebni ljubezni (Ahuvia, 1993).

V drugi študiji Kasser in Ahuvia (2002) ugotavljata povezavo med materialističnimi vrednotami in pogostejšimi občutki tesnobe in nesreče.

Pomembno vlogo med osebnimi vrednotami je dobil materializem, ki ga Richinsova (1994) deli na tri dele: centralnost, srečo in uspeh (Ahuvia in Wong 2002).