Gregersen in soavtorji ( 1998 ) so predlagali štiri strategije razvoja globalnih managerjev : mednarodno potovanje , oblikovanje raznolikih timov , mednarodne naloge in pa usposabljanje .

Gregersen (2005) je v svoji raziskavi ugotovila skupne neverbalne znake učencev, ki kažejo na to, da posameznik doživlja tesnobnost pri pouku tujega jezika.

Gregersen (2006) ugotavlja, da anksioznost izvira tudi iz neintegrativnega poučevanja tujega jezika.

Gregersen (1998, 186) trdi na primer, da teologija ne more prispevati k konstruiranju teorij v znanosti.

Black in Gregersen sta prilagoditev definirala kot stopnjo psihološkega ugodja, pri čemer gre predvsem za zmanjševanje stresa in spopadanje z dnevnimi nevšečnostmi.

Je družinski vrt , v katerem sta lastnika , zakonca Gregersen v štirih desetletjih zbrala rastline iz najrazličnejših koncev sveta .

Iskanje se - zaradi številnih neuspehov - s precej manjšimi finančnimi sredstvi in publiciteto nadaljuje še zdaj (Gregersen ni str.).

Druga klasifikacija gibov (Gregersen, 2006) razdeli gibe na 4 tipe, ki so pomembni za učinkovito sporazumevanje:  ilustracije  regulacije;  simboli;  izražanje čustev (angl. affect displays).

Kadar govorimo o motivih (Gregersen in drugi 1999) v povezavi z vozniškim vedenjem, obstajata dve vrsti pomembnih motivov: "zakaj vozimo" in "kako vozimo".

Vedenjski simptomi so pogosto najbolj opazni in velikokrat še bolj zanesljivi kot verbalno poročanje, saj odražajo človekovo podzavestno doživljanje čustev (Gregersen, 2005).

Kot poudarja Gregersen (2006), je zelo pomembno, da se branje, pisanje, govorjenje in poslušanje razvijajo enakovredno ter v povezavi eno z drugim.

To pomanjkanje usmerjanja v zgodnjih fazah vožnje morda povzroči razvoj slabih vozniških navad in večjo verjetnost napak (Gregersen, 1996).

Njihov cilj je bil vselej, da so zaupanje strank pridobivali z zanesljivostjo svojih avtomobilov po dostopnih cenah (Gregersen, 2020).

Black in Gregersen (1991) sta podporo s strani partnerja smatrala kot najbolj pomembno pri družbeni podpori s strani družine.

Gregersen ugotavlja: "Dandanes znanstveno raziskovanje poteka popolnoma neodvisno od religijske podpore in inspiracije.

Govorci pri sporazumevanju v tujem jeziku uporabljajo številne sporazumevalne strategije, posebno kretnje ter obrazno mimiko (Gregersen, 2006).

Cheng , 2001 ; Gregersen , 1993 ) so pokazali , da zaposleni ne smejo biti motivirani le iz finančnega vidika , saj le ta traja zelo kratek čas .

Pri razumevanju sporočil ter uspešnemu sporazumevanju nam pomagajo obrazna mimika, kretnje, gibi in pogled (Gregersen, 2006).

Torej sta v današnjem svetu prisotna tako moderni kot predmoderni pristop k razumevanju tveganja (Gregersen, 2006).