Grubešič (2001) je raziskovala učinke metode ustvarjalnega giba in plesa kot oblike pomoči z umetnostjo pri osebah z zmerno motnjo v duševnem razvoju.

Grubešič (2014) kot načelo obveznega in nadaljevalnega programa posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

V razširjen del posebnega programa vzgoje in izobraževanja so vključene interesne dejavnosti, podaljšano bivanje, jutranje in popoldansko varstvo ter dnevi dejavnosti (Grubešič, 2014).

Področja obveznega in nadaljevalnega dela so razvijanje samostojnosti (osebna higiena), splošna poučenost, gibanje in športna vzgoja, likovna vzgoja in delovna vzgoja (Grubešič, 2014).

Zato delo v posebnem programu na vseh stopnjah poteka zelo individualizirano in za vsakega posameznika strokovna skupina zavoda oblikuje individualizirani program (Grubešič, 2014).

Zato cilji posameznih stopenj predstavljajo okvirne usmeritve, njihovo uresničevanje pa se vedno prilagaja potrebam, zmožnostim in napredku posameznega otroka (Grubešič idr., 2014).

Vse to jim olajša premagovanje primanjkljajev in jim omogoča ustreznejše odločanje in večjo samostojnost pri delu in na splošno v življenju (Grubešič, 2014).

Vzgoja in izobraževanje te populacije otrok poteka drugače, saj lahko s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi pristopi dosežejo optimalno stopnjo svoje samostojnosti (Grubešič, 2014).

Tako se danes pedagoški proces pri teh učencih osredotoča v prvi vrsti na njihove individualne zmožnosti in ne na njihove omejitve (Grubešič, 2014).

V okviru vsebine skrb za varnost in zdravje spoznajo porodnišnico (ogled ginekološke ambulante, pogovor z ginekologinjo in neonatologinjo) (Grubešič idr., 2004c).

Komunikacija bo popolna in strokovna le v primeru, da sporočila pošiljamo zavestno, načrtovano in ves čas iščemo povratne informacije prejemnika (Grubešič, 1995).

Ob zaključku pridobijo oceno dosežene stopnje razvoja z opisom znanja ter smernicami za optimalno vključitev v vsakdanje življenje in delo (Grubešič, 2014).

Njihove glavne značilnosti so znižane kognitivne sposobnosti, pomanjkljiva motivacija in samozavest ter pomanjkanje potrebe pri postavljanju in doseganju ciljev (Grubešič, 2014).

Pri načrtovanju izbirnih vsebin se upoštevajo učenčeva močna področja, vendar te izbirne vsebine niso mišljene kot učenčeve interesne dejavnosti (Grubešič, 2014).

Poudarek ne sloni toliko na izobraževalnih vsebinah, temveč na spoznavno praktičnih življenjskih izkušnjah, prek katerih spoznavajo bližnjo okolico (Grubešič, 2014).

Načelo normalizacije in inkluzije oziroma aktivnega vključevanja razvijamo z načrtnim vsakodnevnim vključevanjem učencev v ožje in širše okolje (Grubešič, 2014).

Strokovna skupina za vsakega učenca pripravi individualiziran program, pri njegovem načrtovanju in evalvaciji pa lahko sodelujejo tudi starši (Grubešič, 2014).

Ne le v šolskem, tudi v vseh drugih okoljih je nujno razvijati kulturo inkluzije in aktivnega sprejemanja različnosti (Grubešič, 2014).

Vendar pa v posebnem programu vzgoje in izobraževanja te sposobnosti kar se da razvijajo v okviru svojih potencialov (Grubešič, 2014).