Janjušević (2013) poudarja, da otrokom in mladostnikom z agresivnim vedenjem primanjkujejo številne socialne veščine, najdemo pa tudi pomanjkljivosti na področju samopodobe in empatije.

Janjušević (2018) denimo vedenjske težave opisuje kot moteče ali neprilagojeno vedenje, kot so npr. občasno kršenje pravil, upiranje, občasna manjša destruktivna vedenja ipd.

» Težav je zagotovo več , vprašanje pa je , ali narašča tudi število motenj , « pojasnjuje Janjušević .

Pri učenju zaznavanja svojega razmišljanja in vedenja je po izkušnjah najučinkovitejša kognitivno vedenjska terapija (Janjušević, 2022), ki jo podrobneje opišem v poglavju 1.6.1.

Najpogosteje uporabljena vrsta psihoterapije za pomoč otrokom z vedenjskimi motnjami je kognitivno-vedenjska terapija (Janjušević 2020).

Predolge čakalne dobe so nedopustne , saj lahko poglobijo duševne težave pri pacientu , je opozoril Peter Janjušević iz svetovalnega centra za mlade .

V vsakem primeru se jih torej zdravi premalo, kar pa ni značilno samo za Slovenijo," je še poudaril Janjušević.

Janjušević Skrb za duševno zdravje in dobrobit otrok in mladostnikov v šolskem okolju , 2018 , str. 64 ) .

Janjušević, Komorbidnost psihosocialnih motenj pri otrocih in mladostnikih (str.

Da je vse odvisno od tega , zakaj je otrok vzrojil , bil agresiven ali destruktiven , opozarja tudi Peter Janjušević .

Janjušević (ur.), Izbrane teme iz vedenjsko-kognitivne terapije.

Tudi Janjušević je dejal, da je uravnoteženost med poslovnimi obveznostmi in zasebnim življenjem na Norveškem visoka.

Peter Janjušević , Ocenjevanje tveganja za nasilno vedenje pri mladostnikih z vedenjskimi motnjami , mentor : izr. prof. dr.

Kognitivna empatija pomeni zmožnost učinkovitega razumevanja stresne situacije in prepoznavanja čustvenega stanja ter prevzemanje perspektive drugega (Aksan idr. 2007 v Janjušević 2015, str. 251).

Peter Janjušević s Filozofske fakultete naslov dr. disertacije : Ocenjevanje tveganja za nasilno vedenje pri mladostnikih z vedenjskimi motnjami mentor : izr. prof. dr.

Peter Janjušević je doktor psihologije in je kot specialist klinične psihologije zaposlen na Svetovalnem centru za otroke , mladostnike in starše Ljubljana .

S pomočjo beleženja vedenja lahko sicer natančno opišemo neželeno vedenje, ne moremo pa z gotovostjo potrditi vzrokov zanj (Pulec Lah in Janjušević, 2011).

V primeru intenzivnejših in dolgotrajnejših pojavov neprimernega vedenja, ki bistveno ovirajo proces pouka, omenjene prakse niso učinkovite (Janjušević in Pulec Lah, 2011).

Janjušević je za Jugoslavijo nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1964 v Tokiu, kjer je izpadel v prvem krogu v dvojcu s krmarjem.

Osnovno vodilo je, pravi Peter Janjušević, da se bistveno spremeni otrokovo delovanje.