Kobolt in Žorga opozarjata na tipične teme , ki se oblikujejo kot posledica različnih razlogov , ki delovne skupine vodijo do odločitve za supervizijo .

Kobolt in Žorga (2006b) pravita, da podporna ali restorativna funkcija supervizije "omogoča superviziranemu evalvacijo tako kognitivnega kot emotivnega odzivanja na poklicne probleme.

Kobolt in Žorga (1999d) ta model supervizije imenujeta razvojno-edukativna supervizija in smo ga v tem poglavju tudi podrobneje opisali.

Kobolt in Žorga ( 2006 c ) opisujeta izkušnje udeležencev supervizije , kot priložnost za doživljanje podpore sodelavcev ali » uglaševanja « med njimi .

Kobolt in Žorga (2006) podobno pravita, da je supervizija ena izmed metod, ki omogoča in spodbuja poklicni in osebnostni razvoj.

Kobolt in Žorga (2000, str. 15-17) navajata, da supervizija pomeni strokovno podporo in usmerjanje, namenjeno začetnikom in izkušenim strokovnjakom z namenom krepitve njihove kompetentnosti.

Kobolt in Žorga (2006) o individualni superviziji pravita, da sta njeni bistveni značilnosti delovna intenzivnost in intenzivnost odnosa.

Kobolt in Žorga (2000, str. 17) razložita, da slovenskega izraza ni, lahko pa bi uporabili izraz poklicna refleksija ali pogled od zunaj.

Kobolt in Žorga (2000:156) ugotavljata, da podporni element supervizije posamezniku omogoča evalvacijo tako kognitivnega kot emotivnega odzivanja na njegove težave.

Kobolt in Žorga (1999a, str. 13) navajata, da supervizija v svojem izvornem pojmovanju pomeni nadziranje, kontrolo nadrejenega nad podrejenim.

Kobolt in Žorga (2006) dodajata, da nudi edukativna supervizija tudi uvide in kompleksne integrativne procese.

Kobolt in Žorga (2000) pojasnjujeta, da lahko supervizijo razumemo tudi simbolično kot "pogled od zgoraj".

Cilj supervizije v razvojno-edukativnem modelu je predvsem omogočiti strokovnim delavcem učne in integrativne procese ter učinkovitejše obvladovanje stresa (Kobolt in Žorga, 2006).

Ti so poklicno učenje, konstrukcija nove resničnosti, sistemski pogled na svet, učenje krožnega razumevanja in ustvarjalno reševanje poklicnih vprašanj (Kobolt in Žorga, 2006).

Medsebojna izmenjava izkušenj, prakse, pogledov na strokovno doktrino ter skupno reševanje problemov pa jim nudijo tudi dragocene povratne informacije (Kobolt in Žorga, 2006).

Supervizija kot zaščita pred izgorevanjem na delovnem mestu: Kobolt in Žorga (1999) opisujeta definicijo supervizije, ki je latinskega izvora (super - nad; videre - zreti).

Takšen način prispeva k temu , da se ustvarja in razvija mreža medsebojne podpore in socialnega učenja med člani skupine ( Kobolt in Žorga , 1999 ) .

Tudi sicer velja, da je eden izmed ciljev supervizijskega procesa, ki je označen kot globalen, "gledati na svet sistemsko" (Kobolt in Žorga, 2006).

Poudarek je potrebno dati na varnost, soodvisnost, konflikte in na to, da so si člani med seboj zelo različni (Kobolt in Žorga, 2006).

Takšne ugotovitve potrjujeta tudi Kobolt in Žorga (2000), ki izpostavljata časovno preobremenjenost kot eno najpogostejših ovir pri uvajanju supervizije v šolski prostor.