sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "levinasu".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Levinasu je smrt končni horizont, zato je zanj etika, z njo pa tudi religija, predvsem ponuditi hrano lačnemu.
Razlika je, da čeprav sled pri obeh mislecih nastopa kot krhkost, pri Levinasu pogosto nastopa kot imperativ, suvereni dejavnik, ki absolutno zavezuje.
Po Levinasu tak odnos do drugih vodi v odmik od egocentrizma in v dokončno odkritje svoje poklicanosti v drugem in za drugega.
Neposreden odnos do drugega, iz oči v oči, je po Levinasu izvorno etično oziroma socialno izkustvo in je globje kot vsako razumevanje.
Vladavina osebe, do katere smo moralno odgovorni, sočutni in solidarni, po Levinasu ne predstavlja nič drugega kot vladavino večne božje ljubezni.
Garret ločevanje družbenih pravil in etičnih načel, ki po Levinasu predstavljata pogoj, da si drugega ne podredimo, kritično ovrednoti kot neuporabno.
Vsi ti opisi služijo Levinasu za razvoj njegove centralne ideje, ki je v tezi, da etika nosi status prve filozofije.
Po Levinasu je primarna naloga vzgoje in pedagogike razvoj spoštljivosti , ki se šele naknadno lahko nadgradi z načeli etičnega uma .
Po Levinasu bi necela celota in smrt kot njen manko pomenili , da je trenutek smrti tudi trenutek totalnosti bivanja .
Pri Levinasu je ključen pojem " exodusa " ( izstop iz sebe ) , kjer povratka nazaj ni več .
Pomembno pri Levinasu je, da svojo misel umesti v službo materialnosti druge osebe.
Prav ta učinek je po Levinasu nujen predpogoj etike in etičnega mišljenja ter delovanja (prav tam, str. 110).
Pri Levinasu je temeljno etični položaj predstavljal "drugi, ki se me tiče".
Pri Levinasu je temeljno etični položaj predstavljal » drugi , ki se me tiče « .
Etika po Levinasu nosi status prve filozofije, vendar je aposteriorna; je odnos z Drugim sam in ne udejanjanje etike v tem odnosu.
Bistvena razlika med konceptoma je v tem, da je drugi pri Derridaju lahko tudi nekaj in ne samo nekdo kot pri Levinasu.
Drugi ima po Levinasu najvišjo vrednost, ker je izvor vrednosti.
V tem je po Levinasu tudi skrivnost odnosa, ki je sredstvo in način delovanja Boga v stvarnosti.
Pri Levinasu pa Derrida najde malo sklicev na materinščino, tudi glede tega pri njem vlada tipična previdnost.
Obličje je po Levinasu predpostavka vseh človeških odnosov.