Govorimo o sodelovanju javnih in privatnih akterjev, ki diplomatska sredstva uporabljajo za doseganje javnih in privatnih gospodarskih ciljev (Ruël 2013, 19).

Podjetja so tako vse bolj izpostavljena različnim nacionalnim zakonom in drugim večstranskim sporazumom (Ruël in drugi 2013).

Ruël in Zuidema (2012, str. 5) trdita, da je glavni cilj gospodarske diplomacije spodbujanje gospodarskega razvoja države.

Ruël in Zuidema (2012, 10) izpostavljata vlogo stranke (torej podjetij) pri ustvarjanju učinkovite gospodarske diplomacije.

To omogoča boljše prilagajanje potrebam trga dela in hkrati prispeva k stalnemu izboljševanju znanj in kompetenc zaposlenih (Bondarouk in Ruël, 2009).

Pri vsem tem imajo diplomati gospodarske diplomacije za podjetja, ki koristijo njene storitve, pomembno vlogo pri internacionalizaciji poslovanja (Bondarouk in Ruël 2012, 254).

MČV procesi se v dobi digitalizacije povezujejo s procesi ostalih poslovnih funkcij v podjetju (Bondarouk in Ruël, 2009).

Ker so tovrstne odločitve sprejete v določenem kontekstu, imajo tudi poseben namen (Ruël in Bondarouk 2004, str. 366).

Po mnenju Chakraborty (2013) in Ruël (2011) so informacijski sistemi za človeške vire spremenili pristop k upravljanju podatkov.

Temu pritrjujeta Bondarouk in Ruël (2006), ki poudarjata pomen vrednosti orodij MČV za podporo poslovnim procesom in ne administraciji.

Tako je na primer Rose (Rose 2007; Ruël in Zuidema 2012, 5) uporabil težnostni model (gravity model) za ocenitev učinka gospodarske diplomacije na mednarodno trgovino.

Kakor ugotavljata Ruël in Bondarouk (2004, str. 365), je pomembna identifikacija v literaturi že obstoječih pojmov, ki imajo podoben pomen, kakor E-MČV.

Nadalje osvetljuje relevantnost razlikovanja različnih pojmov, ki označujejo aplikacijo informacijskih sistemov na področje MČV (Gürol 2010, Ruël in Bondarouk 2004).

Zanimivo je tudi vprašanje, ki ga izpostavita Ruël in Bondarouk (2004, str. 369), in sicer, kakšne so posledice E-MČV za MČV.

Te informacijske sisteme sicer Ruël in drugi (2004, str. 365) razlikujejo od E-MČV.

Ruël in Bondarouk (2004) v svojem raziskovalnem modelu kategorizacijo Lepaka in Snella (1998) uporabita za oblikovanje tipov E-MČV. uporabita.

Ruël in drugi (2013, 15) se na tem mestu zavedajo ključne vloge gospodarske diplomacije, ki ji pripada osrednje mesto med mednarodnimi odnosi in mednarodnim poslovanjem.

Bondarouk in Ruël (2009) izpostavljata, da so procesi v organizacijah, ki stremijo k odličnosti optimizirani ter avtomatizirani, danes pa se številni procesi tudi digitizirajo in digitalizirajo.

Podobno tudi Ruël (2011) poudarja težave pri migraciji podatkov kot kritično fazo, kjer so možne napake, ki lahko negativno vplivajo na delovanje kadrovskih procesov.

Takšno sodelovanje je zelo pomembno, saj gospodarska diplomacija z izpostavljanjem novih trgov in naložbenih možnosti ter pomoči podjetjem (Ruël 2013, 20) združuje interese obojih, vlad in podjetij.