sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "nedoločniška".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Nedoločniška odnosnica ni osebna glagolska oblika, zato zapolnjena vezljivostna mesta ne opravljajo stavčnočlenske vloge predmeta, ampak prilastka.
Če se tretja oseba glagola končuje na - ik , je v oklepaju natisnjena popolna nedoločniška oblika .
Pri vseh je nedoločniška pripona - a - , sedanjiške pripone pa so razllične .
Pri glagolih je posebej natisnjena popolna nedoločniška oblika .
Nedoločniška osnova je včasih vzeta iz sedanjika : ' di : ent se - ¶ e ' di : eny .
Italijanščina sicer pozna tudi nedoločniška dopolnila , ki se pojavljajo brez veznika .
Nedoločniška oblika glagola usedeti se je nastala hiperkorektno pod vplivom sorodnega glagola sedeti in ni pravilna .
Razlog , zakaj se pri 1. osebi ednine pojavlja glagolska končnica - en , vidimo v tem , da je kot nedoločniška končnica nemarkirana .
Pri glagolih VI . vrste se je nedoločniška oblika posplošila v sedanjik : ( kuˈpaːvam , preγleˈdaːvam ) .
Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila spada [14] SENT.
Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (2) sklonsko določilo [2] Sak; (3) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (4) nedoločniška in odvisniška določila spadata [13] INF, [14] SENT.
Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška in odvisniška določila spadata [16] INF in [18] SENT.
Z enim desnim določilom se nahajajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška in odvisniška določila spadajo [10] Part, [11] INF, [12] SENT.
Vse določilne možnosti so z enim desnim določilom: (1) sklonska določila [1] Sak, [2] Sdat, [3] Sins; (2) med nedoločniška, odvisniška določila spadata [6] INF in [7] SENT.
- pri glagolih VI . vrste se je nedoločniška oblika posplošila v sedanjik : kuˈpaːvam , preγleˈdaːvam ) .
( nedoločniška pripona je - i - in sedanjiška pripona je - i - ) → ˈlọwit : loˈwiːm ; ˈnọsit : ˈnọːsim ; V. / 1.
(1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonski določili [9] okoSgen in [14] sSins; med (3) nedoločniška in odvisniška določila spadata [16] INF in [17] daSENT.
VI. nedoločniška vrsta (v nedoločniku *-ov-a-, v sedanjiku *-u-je-)
Kot je razvidno iz sheme, povedkovni zgradbi sledi nedoločniška vsebina, kar nas spominja na zgradbe s prislovi v povedkovni rabi, ki označujejo nujnost, in sicer nujno, potrebno, obvezno.
IV. nedoločniška vrsta (v nedoločniku *-i-, v sedanjiku *-i-)