Panevska in sod. so ugotovili, da egerolizini in njihovi proteinski partnerji z domeno MACPF verjetno sodelujejo pri obrambi gliv proti ličinkam žuželk.

V primeru zaužitja večje količine gliv, ki proizvaja egerolizine, pa bi lahko prišlo do poškodb prebavnega epitelija (Panevska in sod.

Tako egerolizini predstavljajo dodatno obrambo linijo nekaterih bazidiomicet, saj lahko delujejo toksično na sesalce in jih tako odvračajo (Panevska in sod., 2021a).

Ti citolitični kompleksi so uporabni tudi kot inovativni biopesticidi za zatiranje škodljivcev, kot sta koloradski in koruzni hrošč (Panevska in sod., 2019a).

Onesnaževanje okolja in znaten vpliv kemičnih pesticidov na človeško zdravje je razlog za iskanje alternativnih biopesticidov (Panevska in sod., 2020).

Kljub temu pa lahko zaužitje večjih količin gob, ki proizvajajo egerolizine, povzroči poškodbe prebavnega epitelija (Panevska in sod., 2019a).

Poleg tega je pomembno preučiti tudi potencialno toksičnost za koristne žuželke, kot so medonosne čebele (Panevska in sod., 2019a).

Taki kompleksi kažejo močno insekticidno aktivnost proti ličinkam in odraslim organizmom koruznega in koloradskega hrošča (Panevska in sod., 2021).

Takšna razlika predstavlja zanimivo tarčo za bioinsekticide, kar je bilo v preteklosti že pokazano (Panevska in sod., 2019).

Tako bi egerolizini lahko bili komercialno in biotehnološko zanimivi tudi pri gojenju ostrigarjev (Panevska in sod., 2021b).

Z različnimi mehanizmi koloradski hrošč vedno znova razvija odpornost na te insekticide (Panevska in sod., 2021b).

Čeprav jih proizvajajo različne vrste gliv, so njihova aminokislinska zaporedja skoraj enaka (Panevska in sod., 2021).

Prav tako se egerolizini lahko uporabljajo za odkrivanje parazitskih ali bakterijskih okužb (Panevska in sod., 2021).

Iz tega izvirajo tudi različne biofizikalne lastnosti in posledično funkcije sfingolipidov (Panevska in sod., 2019b).

Ceramid fosfoetanolamin je značilen za žuželčje celične membrane in nekatere bakterije (Panevska in sod., 2019b).

Rezultati so podobni tistim, ki so jih dobili Panevska in sod.

CPE je analog sfingomielina in je glavni sfingolipid v membranah nevretenčarjev (Panevska in sod., 2019a).

LT50 je definiran kot čas do smrti polovice organizmov po izpostavitvi strupene snovi organizmu (Panevska in sod., 2019).

V nasprotju z glivnimi egerolizini se na membranske lipide veže nespecifično (Panevska in sod., 2019b).

Zato je verjetnost, da bodo žuželke nanje razvile odpornost veliko manjša (Panevska in sod., 2019b).