Zaradi posebnih oksidirajočih pogojev je izražanje v periplazmi pogost pristop za rekombinantno izražanje proteinov s predvidenimi disulfidnimi povezavami.

Za nekatera nanotelesa je torej izražanje v citoplazmi z vidika temperaturne stabilnosti enako primerno kot v periplazmi.

V prostoru notranje in zunanje membrane so zasidrani transporterji (označeni s puščicami), v periplazmi so periplazemski encimi in ostali proteini.

V periplazmi tretja polisaharid liaza cepi vezi med galakturonskimi kislinami, da nastajajo še krajši oligosaharidi.

V periplazmi kompleks disociira, nenabite lipofilne sproščene molekule tetraciklina pa difundirajo skozi lipidni dvosloj notranje (citoplazemske) membrane.

V periplazmi bakterije se bo med sestavljanjem bakteriofagov tvorila disulfidna vez v strukturi peptida, ki bo omogočila ciklizacijo.

To pomeni, da bi lahko v periplazmi prišlo do tvorbe fiziološko nerelevantnih homodimerov.

Tako lahko teoretično v periplazmi pride do tvorbe disulfidnih vezi, ki jih citoplazemski proteini sicer ne vsebujejo.

Ta interakcija dovoli, da protibakterijska učinkovina prečka notranjo in zunanjo membrano bakterije brez akumulacije v periplazmi.

So predvsem v bakterijski citoplazmi, lahko pa se tvorijo tudi v periplazmi.

Sestavljanje fagov poteka v prostoru med zunanjo in notranjo membrano, tj. v periplazmi, novonastali fagi pa se sprostijo brez lize celice.

S tem bi lahko izključili teorijo, da je dimerizacija posledica izražanja proteina v periplazmi, oziroma bi to možnost potrdili.

Pripravljena mutirana nanotelesa smo, kot tudi vsa ostala, izrazili v periplazmi ter jih izolirali z nikelj-afinitetno kromatografijo.

Prav tako v periplazmi regulatorni protein zazna prisotnost substrata.

Poleg tega se mora cepitev zgoditi prednostno ali v periplazmi ali v citoplazmi, odvisno od mesta delovanja protibakterijske učinkovine.

Poleg tega nitasti bakteriofagi niso litični, temveč se kontinuirano sestavljajo v periplazmi okužene bakterijske celice.

Nanotelesi pa smo izrazili v periplazmi ter ju nato prečistili z nikelj-afinitetno kromatografijo.

Najverjetneje se večina konjugatov siderofor-protibakterijska učinkovina zadrži v periplazmi, saj se ne morejo prenesti preko notranje membrane.

Nahajajo se lahko v citoplazmi, periplazmi gram-negativnih bakterij ali pa so pritrjeni na zunanjo površino celice.

Kim in sodelavci so določili parametre za celoten encim in katalitično aktivno domeno po proteolitični cepitvi v periplazmi.