V primeru tranzicije je zamenjana purinska baza z drugo purinsko , odnosno pirimidinska z drugo pirimidinsko , tako da je vezava purin-pirimidin ohranjena .

V primeru transverzije pa purinsko zamenja pirimidinska in obratno , zato se vezava purin-pirimidin preobrne .

Uporabljajo pripravke iz treh različnih kemičnih skupin , t.j. iz skupine avermektinov , pirimidin / imidotiazolske skupine in iz skupine benzimidazolov .

Transverzija je pretvorba purina v pirimidin ali pirimidina v purin.

To so glikozilamini, ki kombinirajo dušikovo bazo (purin ali pirimidin) s sladkorjem (ribozo ali deoksiribozo) npr. citidin, hipoksantin, uridin, timidin.

RNA ali ribonukleinska kislina je biološka makromolekula, sestavljena iz ribonukleotidov, ki vsebujejo dušikovo bazo (pirimidin ali purin), sladkor ribozo in fosfatno skupino.

Pirimidin je elektronsko reven heterocikel, njegova sintezna fleksibilnost pa omogoča pripravo strukturno pestrih derivatov.

Pirimidin ima zmanjšano gostoto π elektronov, tako je na ogljikovih atomih zmanjšana elektronska gostota in so tako naklonjeni nukleofilnim substitucijam.

Dodatna vezava večjih skupin na obroč b, tako kot zamenjava benzena za piridin ali pirimidin, je pomenila padec učinkovitosti.

Kot del verige se lahko stabilno pari samo pirimidin s purinom.

Presežek se izloči s sečem kot inaktivni tiamin ali kot pirimidin - metaboliti , ki nastajajo z razgradnjo molekule tiamina .

Encim so poimenovali ciklobutan pirimidin dimer fotoliaza , in potrdili , da bakterije brez tega encima niso sposobne odpraviti dimerizacije pirimidisnkih obročev .

Namen dela je bila priprava stabilnih modificiranih pirimidin-2-tionov in jih uporabiti pri pripravi kompleksov, ki bi lahko izkazovali biološko učinkovitost.

Pri nekaterih reakcijah metilacije pirimidin-2-tionov je z oksidacijo tionske skupine kot stranski produkt nastal dimerni disulfid, ki je bil tudi izoliran.

Med njimi so pirimidin-2-tioni z dodatnim heterociklom vezanim na mesto ob dušikovem atomu.

Najbolj sta se izkazali dve vrsti učinkovin, ki so ju poimenovali novi zaviralci bakterijskih topoizomeraz in kinolin-pirimidin-trioni (10).

Na podlagi tega, bomo za sintezno pot izbrali pirimidin kot začetno spojino, natančneje komercialni produkt 2,4-dikloropirimidin.

Izhodna pirimidin-4-karboksilna kislina (1) je namreč skoraj netopna tako v polarnih kot nepolarnih organskih topilih.

Najprej bomo izhodno, pirimidin-4-karboksilno kislino (1), pretvorili v amidno funkcionalno skupino 2, ki bo služila za usmerjanje pri uvajanju devterija v naslednji stopnji.

Končni izdelki hidrolize so pirimidin - 3 ' - fosfati in * oligonukleotidi s pirimidin 3 ' fosfatnimi konci .