Če te izsledke povežemo z rezultati o hitrosti rasti mikrotubulov, ugotovimo, da v prisotnosti plektina mikrotubuli počasneje dosežejo periferni del celice.

Če povežemo, imajo mišji astrociti v odsotnosti plektina več agregatov proteina tau, ki so gostejši, njihova lokalizacija pa je spremenjena.

Zdi se, da izražanje brezpaličaste izooblike plektina izboljša simptome, ki so posledica popolne izgube izražanja plektina.

Vsi trije segmenti plektina sodelujejo pri interakcijah z drugimi proteini, ki so lahko neposredne ali posredne.

Vpliv plektina na transport znotrajceličnih molekul z vezikli je povezan tudi s celičnim metabolizmom.

V odsotnosti plektina se v celici izgubi pomemben del teh povezav, kar pomeni, da so mikrotubuli manj fizično ovirani pri svoji rasti.

V odsotnosti plektina protein tau najverjetneje ni ustrezno transportiran, sekvestriran ali razgrajen, kar povzroči nenormalen agregacijski vzorec.

V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšen je vpliv plektina na razporeditev proteina tau v imortaliziranih mišjih astrocitih.

V magistrskem delu smo preiskovali razporejanje in nekatere vloge plektina v mišjih astrocitih v kulturi.

V literaturi je malo znanega o vplivu plektina na usmerjenost rastočih mikrotubulov, v astrocitih pa teh podatkov ni.

V fibroblastih brez plektina omrežje vimentina ni omejeno na centralni del celice, ampak se razširja tudi v periferne dele celic.

V doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv plektina na razporejanje različnih elementov citoskeleta v imortaliziranih mišjih astrocitih, ki so oz. niso izražali plektina.

Utišanje izražanja plektina v primarnih astrocitih ovira njihovo migracijo.

Ugotovili smo, da so mikrotubuli v odsotnosti plektina manj fragmentirani, bolj prepleteni in imajo večjo celokupno dolžino, normirano na ploščino celice.

Ugotovili smo, da mikrotubuli v odsotnosti plektina polimerizirajo hitreje.

To se ujema z našimi rezultati, saj smo tudi mi ugotovili daljšo celokupno dolžino mikrotubulov v odstotnosti plektina.

Ti rezultati se ujemajo z našimi ugotovitvami o nižjem fragmentacijskem koeficientu mikrotubulov v mišjih astrocitih v odsotnosti plektina.

Specifične interakcije in funkcije plektina v astrocitih slabo razumemo.

S tem sklopom smo potrdili prvo hipotezo, da se bo v astrocitih, ki ne izražajo plektina, spremenila razporejenost posameznih elementov citoskeleta.

S sklopom o vplivu plektina na migracije astrocitov, smo delno potrdili drugo hipotezo.