Za dimenzijo ekstravertnosti lahko opazimo srednje močno in pomembno povezanost z vsemi vprašalniki in določenimi podlestvicami posameznih pripomočkov.

Z vidika nizke povezanosti med podlestvicami lestvice socialno-čustvene opore se je kot nekoliko problematična pokazala tudi podlestvica potrditev.

Z ostalimi podlestvicami (socialna kompetentnost, družinska kohezivnost, socialni viri in strukturiran stil) ni bilo statistično značilnih povezav.

V nadaljevanju smo preverili, kakšne so povezave med posameznimi podlestvicami kakovosti življenja in kazalniki obremenitve z boleznijo.

Utemeljitev ocene: navedeni so podatki iz slovenske in ameriške raziskave o korelaciji med lestvicami in podlestvicami.

Ugotavljamo, da so disfunkcionalna prepričanja kot vzrok težav pri kariernem odločanju v povprečju najbolj izrazita v primerjavi z drugimi podlestvicami.

Te povezave so bile zmerno visoke, medtem ko se zavedanje kot sestavina čuječnosti z negativnimi podlestvicami sočutja do sebe ni povezovalo.

Statistično pomembna povezava je bila s podlestvicami zaznavanje sebe in načrtovana prihodnost.

Rezultati kažejo tudi na pomembno negativno korelacijo s preostalimi podlestvicami, razen s prepovedano vožnjo.

Povezave med podlestvicami travm v otroštvu in podlestvicami nezvestobe niso statistično pomembne.

Posredna skrb), zato primerjanje dosežkov med posameznimi podlestvicami ni smiselno.

Podrobnejša analiza korelacij med podlestvicami potrjuje obstoj statistično značilnih povezav med večino opazovanih spremenljivk, z nizko do zmerno močjo.

Oba vprašalnika temeljita na procesnem modelu uravnavanja čustev, zato smo pričakovali ujemanje med podlestvicami, ki merijo iste strategije.

Negativna povezanost se je pokazala med negativnimi podlestvicami sočutja do sebe in med splošno mero čuječnosti ter sprejemanjem kot vidikom čuječnosti.

Največ korelacij se je pokazalo na dimenziji višjih miselnih procesov, ki pomembno korelira z vsemi podlestvicami emocionalne kompetence.

Na podlagi maksimalnih vrednosti pa lahko vidimo, da sta anskioznost z vsemi podlestvicami in depresija pri nekaterih udeležencih klinično prisotni.

Medtem so povezave med zavzetostjo za delo (in njenimi podlestvicami) ter zadovoljstvom s komunikacijo med sodelavci nižje.

Med preostalimi podlestvicami sočutja do sebe (prijaznost do sebe, skupna človeška izkušnja, čuječnost) in starševskim stresom pa obstaja pomembna negativna povezanost.

Med posameznimi podlestvicami so se pokazale pomembne korelacije.

Med ostalimi stili učiteljevega humorja in podlestvicami učne motivacije pomembnih povezav ni.