sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "prilastkovi".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Že večkrat je bilo opaženo, da se prilastkovi odvisniki pomensko obnašajo različno, in sicer omejevalno in neomejevalno.
Zato spadajo med oziralne odvisnike, prav tako pa so pravi prilastkovi odvisniki nepretvorljivi v priredje.
Veliko razmerij je lahko (kljub morebitni dvoumnosti) izraženih brez veznika - nujno pa ga potrebujejo oziralni, prilastkovi ter prislovnodoločilni odvisniki in nematična dopolnila.
V slovenskih besedilih so v nasprotju z ruskimi pogostejši prilastkovi odvisniki, ki niso slogovno zaznamovani.
Tu bodo obravnavani le restriktivni prilastkovi odvisniki: so namreč tudi edini, ki so prilastkovi in odvisniki.
To v veliki meri drži, saj so prilastkovi odvisniki, iz katerih nematična dopolnila izhajajo, po definiciji posameznitveni.
Sledijo še družljivi odvisniki: to so prilastkovi, vključeni so oziralni (ki) in vsebinski (da) in prislovnodoločilni.
Sem sodijo prilastkovi odvisniki, ki jih uvajajo krajevni in časovni vezniki in predložne zveze z veznikom kateri.
S tega vidika (tudi z vidika vrstnega reda stavkov) se obnašajo podobno kot prilastkovi odvisniki.
Prilastkovi odvisniki so, tako kot tudi drugi odvisniki, po definiciji omejevalni: svojo odnosnico določajo in s tem omejujejo.
Prilastkovi odvisniki so med družljive odvisnike uvrščeni zaradi svoje strukturne neobveznosti: ne zasedajo mesta udeleženca, ampak mesto dela udeleženca.
Pogosto se izgublja tudi množinski -i imenovalnika pri pridevniških besedah v prilastkovi vlogi (npr. dobljen).
Opozarja pa, da lahko samostalnik nadomešča pridevnik v prilastkovi rabi.
Odvisniki imajo vlogo prilastka, zato jih imenujemo prilastkovi odvisniki.
Nekatera podredja imajo omejitve zaradi strukturnih ali pomenskih razlogov, tako prilastkovi odvisniki vedno stojijo na neprvem mestu.
Tem odvisnikom določajo pomensko in stavčnočlensko vlogo ter jih po analogiji s prilastki poimenujejo prilastkovi odvisniki .
Prevladujejo podredne zapletene povedi , veliko je podredja – najpogostejši so prilastkovi odvisniki , pogosta pa so tudi pojasnjevalna in vezalna priredja .
Oziralni prilastkovi odvisniki s pridevniško vrednostjo so tako funkcijsko enakovredni lastnostnim pridevnikom , kadar gre za neomejevalni tip , oz. vrstnim pridevnikom .
Ta termin tu uporabljamo zaradi navezave na terminologijo Cazinkića, sicer pa trdimo, da te vrste stavkov niso ne prilastkovi ne odvisniki.
Na neprvem mestu v povedi vedno stojijo prilastkovi, posledični in večina načinovnih odvisnikov (Žele 2016b: 42).