sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "prislovnodoločilni".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vezljivi prislovnodoločilni odvisniki so zgolj tisti, pri katerih povedek matičnega stavka zahteva obvezno prislovno določilo.
Veliko razmerij je lahko (kljub morebitni dvoumnosti) izraženih brez veznika - nujno pa ga potrebujejo oziralni, prilastkovi ter prislovnodoločilni odvisniki in nematična dopolnila.
V prislovnodoločilnih odvisnikih je odnosnica prislovnodoločilni zaimek, pri prilastkovih odvisnikih je odnosnica samostalnik.
V prislovnodoločilni odvisnikih je odnosnic manj, še vedno pa velja, da so pomensko specializirane, zlasti to velja za krajevni in časovni odvisnik.
V mnogih primerih ni formalnih pokazateljev (npr. veznikov, prislovov, zanikanja ...), na podlagi katerih lahko nedvoumno interpretiramo prislovnodoločilni pomen gerundija in deležja.
V danem podpoglavju so predstavljeni sekundarni prislovnodoločilni pomeni ruskih deležij, ki so splošno sprejeti med jezikoslovci.
Uporabljajo se izključno v prislovnodoločilni funkciji in izražajo prislovnodoločilne pomene časa, vzroka, pogoja, načina itd.
So glagolski prislovi in se uporabljajo izključno v prislovnodoločilni funkciji ter izražajo prislovnodoločilne pomene časa, vzroka, pogoja, načina itd.
Sledijo še družljivi odvisniki: to so prilastkovi, vključeni so oziralni (ki) in vsebinski (da) in prislovnodoločilni.
Seveda pa prislovnodoločilni odvisnik omejuje povedek matičnega stavka.
Prislovnodoločilni odvisniki (in besedni stavčni členi) so praviloma družljivi, vezljivi pa le ob nekaterih glagolih v nekaterih pomenih.
Primarni prislovnodoločilni pomeni španskega gerundija so časovni pomeni istodobnosti, preddobnosti in, v določenih primerih, tudi zadobnosti.
Primarni prislovnodoločilni pomeni ruskega deležja so časovni pomeni istodobnosti, preddobnosti in zadobnosti.
Pri oziralnih odvisnikih so obravnavani tudi vezljivi prislovnodoločilni odvisniki.
Poleg prilastkovih odvisnikov so vir za nematična dopolnila predvsem prislovnodoločilni odvisniki zunanjih okoliščin, torej kraja in časa.
Osrednja ugotovitev pričujoče magistrske naloge je, da se ruska deležja uporabljajo izključno v prislovnodoločilni funkciji, zaradi česar nedvomno sodijo v kategorijo konverbov.
Na stavčnočlenski ravni so to osebkov, predmetni, prislovnodoločilni in povedkovodoločilni odvisnik.
Kot najbolj pomenotvorni prislovnodoločilni razmerji za tvorjenje novih razmerij se kažeta čas in vzrok.
Namesto predmeta imamo tako zgolj prislovnodoločilni odvisni stavek , kar pomeni , da je poved neslovnična .
Na podlagi stavčnočlenske vloge odvisnikov ugotovijo , da so prvi odvisniki osebkovi , drugi predmetni , tretji prislovnodoločilni in četrti osebkovi ali vsebinski .