Izrazi, ki navajajo prirednem med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.

predpredzadnjem

Fran.si

73.56

71%

Primeri iz korpusa

Korpus Common Crawl

Common Crawl je korpus spletnih strani

V prirednem stavku je uporabljen tudi prihodnjik, s katerim tvorec naslovniku obljublja rezultate.

Tudi se navezuje na zadnji istovrstni stavčni člen v prirednem nizu in ga rematizira, tj. izpostavi kot pomembno informacijo.

Stavki so si lahko v prirednem ali podrednem razmerju.

V primeru zloženk je nastala po pretvorbi najmanj dveh predmetnopomenskih besed, ki sta v skladenjski podstavi v podrednem ali prirednem razmerju.

Priredne pridevniške zloženke nastanejo večinoma iz kakovostnih in vrstnih pridevnikov, ki so v prirednem razmerju.

Tako pri prirednem kot podrednem vezniku gre za zamenjavo veznika ter dodani ali izpuščeni veznik .

Ta stavka, glagolski in eliptični, pa sta v prirednem ali enakovrednem odnosu.

Priredno zloženi pragmatični frazemi imajo v prirednem razmerju samostalnike , zaimke , zveze medmetov , zveze prislovov in zveze členkov .

Nezaupnost in zavistnost sta med seboj v prirednem , horizontalnem odnosu , torej druga na drugo ne vplivata .

Besednozvezni frazemi – frazemi , katerih sestavine so v prirednem ali podrednem razmerju .

Zloženke z vezajem v slovenščini imenujemo tudi priredne zloženke , saj združujejo dve sestavini v prirednem razmerju , npr.

Priredni stavek prepoznamo po prirednem vezniku , glavni stavek pa je brez veznika .

Pomembna razlika med prirednimi vezniki pa je tudi v tem , kakšen vrstni red zahtevajo v prirednem stavku .

Poglejmo si , kateri vezniki vplivajo in kateri ne vplivajo na položaj povedka v prirednem stavku .

Poglejmo si , kako vplivajo priredni vezniki na položaj povedka v prirednem stavku .

Manjša posebnost je dvodelni veznik nicht nur - sondern auch , ki se v prirednem stavku deli .

Enako kot pri občnih besedah velja pri lastnih imen : če pridevnika iz lastnih imen nastopata v prirednem razmerju , sta povezana z vezajem .

V prvem prirednem stavku lahko tudi spustiš besedico za.

V spontano govorjenem diskurzu je meja med enostavčno povedjo in stavkom, ki je v prirednem ali podrednem razmerju, težje določljiva (Smolej 2011: 116).

Vsebino predložnih nedoločniških polstavkov je Hostnik izrazil z osebno glagolsko obliko v prirednem stavku v šestih primerih (20 %), Stoparja pa v štirih (13 %).