sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "priredjih".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo priredjih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vseeno se je izkazalo, da je vzvratna elipsa v priredjih pogostejša kot katafora.
Vrstni red stavkov je nezamenljiv, saj zamenjavo preprečuje pravilo, da v priredjih ni katafore.
Vezniški element vsebuje tudi podatke o vrsti priredja, konec pa se pri priredjih ne označuje.
V priredjih, kjer so stavki povezani linearno (torej le tisti, ki stojijo drug poleg drugega) to ni možno.
V priredjih zaradi linearne strukture lahko govorimo o prvem in drugem oziroma neprvem stavku.
V priredjih poudarjamo vlogo ikoničnosti: ta je izrazito kršena s prislovoma prej in predtem v drugem stavku.
V priredjih in parentezah je pogostost veznika manjša, čeprav je ravno veznik eden redkih elementov, ki stavka povezuje v dvostavčje.
V posameznih primerih je lahko v priredjih simetričnost kršena.
Tudi pri vseh drugih priredjih je vrstni red že vnaprej določen.
To merilo velja za večino odvisnikov, nematičnih dopolnil, parentez in soredij, sporadično pa se pojavlja tudi v priredjih.
To jim še večje težave povzroča kasneje, v osmem razredu pri obravnavi odvisnikov in v devetem pri priredjih.
To je v priredjih funkcija ločnosti, praviloma izražene nestavčno.
To je temeljna lastnost vseh oziralnih veznikov in s tem odvisnikov, ta lastnost pa je kar pogosta tudi v priredjih.
Termin odvisnik je neustrezen, prav tako pa ne moremo govoriti o pravih priredjih.
Taka raba je redka in znotraj priredij izjema, saj je katafora v priredjih možna le v posameznih tipih dvostavčij.
Ta tip je poseben tudi zato, ker je elipsa v prvem stavku v priredjih zelo redka.
Se pravi, sama razlika biva v kibernetičnih priredjih.
Samostojnost dveh informacij, kot smo ju opazili pri prvotnih priredjih, tu ni tako izrazita.
S tega vidika lahko govorimo o višji stopnji odvisnosti kot pri priredjih, saj priredni vezniki "oziranja" na predhodni stavek ne zmorejo.
Pregled gradiva kaže, da so vsaj pri prvotnih priredjih praviloma vsi stavki v istem naklonu, možne pa so redke izjeme.