sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "podredjih".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo podredjih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vidimo, da se stavčni red obnaša enako kot v podredjih, z izjemo veznikov če in kjer.
Večja samostojnost vezniškega stavka se vidi po izražanju dodatne, nove informacije, kar pri podredjih ni mogoče.
V sestavljenih stavkih ( podredjih ) moramo posamezne stavke ločiti z vejicam .
V priredju tak vrstni red (skoraj) ni možen, v podredjih in zlasti v časovnem odvisniku pa je povsem običajen.
V podredjih vejica navadno zaznamuje rastočo polkadenco, podobno velja za mesto vejice pred pristavkom.
V podredjih se slovnični čas ravna glede na slovnični čas v matičnem stavku.
V podredjih o končni intonaciji in končnem ločilu odloča matični stavek ne glede na to, kje stoji.
V podredjih je kognitivna distanca manjša, med priredjem in podredjem pa obstaja kontinuum.
V podredjih izjemo predstavlja sorazmerijski odvisnik, ki je stopnjevalnemu priredju zelo podoben.
V ostalih podredjih namreč velelno-želelni element ni viden.
Tu se vsak stavek nanaša na svojega predhodnega, ne more se jih več nanašati na enega, kot je to možno v podredjih.
Pri podredjih je z dvajsetimi primeri izstopal predmetni odvisnik, ki mu je z dvanajstimi sledil prilastkov odvisnik.
Podoben postopek smo videli pri podredjih, kjer nastopajo samostalniške odnosnice kot na primer pogoj, namen.
Kot kažejo zgledi, se sosledica časov v nematičnih dopolnilih obnaša enako kot v podredjih.
Elipsa je sicer v podredjih na splošno redkejša, zato je tako podredje še redkejše.
Dijaki predvidoma prepoznajo veznike in njihov pomen ter vedo, da se uporabljajo v priredjih in podredjih.
Anafora je tipična v priredjih, katafora pa v podredjih, v priredjih pa je nemogoča.
Z vejico ločimo besede in posamezne stavčne člene , v podredjih odvisnike od glavnih stavkov .
Z vejico ločimo besede in posamezne stavke , v podredjih odvisnike od glavnih stavkov .
Vejico pišemo sredi stavka , kadar loči v priredjih in podredjih posamezne stavke med seboj .