sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "prislovna določila".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo prislovna določila med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zaradi konkretnosti prostora, kjer poteka glagolsko dejanje, so prislovna določila prostora večinoma izražena nestavčno (npr.: doma, v hiši, na sosedovem vrtu).
Vsaka oblika lahko poleg nujnih (z valenco pogojenih) stavčnih členov vključuje tudi proste stavčne člene, npr. prislovna določila.
Vezljiva prislovna določila predstavljajo znotraj vezljivosti izjemo, saj so prvenstveno vezljivi samostalniki v funkciji osebka, predmeta in povedkovega določila.
Verjetno je razlog v tem, da prislovna določila praviloma niso vezljiva, razen v vezavi z določenimi glagoli.
V teh stavkih pridejo v ospredje osebki, predmeti ali prislovna določila.
V primeru, da se v stavku pojavljajo tudi drugi stavčni členi, kot npr. prislovna določila, ta ohranjajo enak semantični odnos do dejanja.
V prevodu bi pričakovali časovna podredja z veznikom potem ko ali prislovna določila časa s predlogom po.
V oglasnih besedilih največkrat zasledimo prislovna določila načina, s katerimi predstavljamo delovanje in lastnosti posameznega izdelka.
V obeh besedilih se uporabljajo prislovna določila, s katerimi poudarimo zmogljivost pnevmatik na različnih terenih.
V obeh analiziranih jezikih stavek sestavljajo naslednji stavčni členi: osebek, povedek, predmeti in prislovna določila.
Ugotovila sem, da so bila v nemščini v večini primerov prislovna določila postavljena na istem mestu kot v slovenščini.
Stavek lahko začenjajo tudi predmeti in prislovna določila, ali je osebek izražen ali ne.
Sledijo jim prislovna določila, glavni stavki, deležja in enostavčne (samostojne) povedi.
Prosto stavo imamo v zaporedju stavčnih členov (osebek, povedek, predmeti in prislovna določila), deloma pa tudi med prirednimi deli sporočila.
Prislovna določila časa ali vzroka prav tako izražajo okoliščino, deležja pa so dejansko t. i. skriti časovni odvisniki.
Prislovna določila so v primerjavi z vezljivimi odvisniki pomensko bolj razčlenjena, pri čemer se število podtipov veča v smeri večanja abstrakcije.
Prislovna določila so v narečnih besedilih na koncu stavka (ˈTiːste sˈnoː pe smo ˈkup poˈvẹːzaːli ˈleː po), kar avtorica pripisuje načelu dodajanja.
Prislovna določila so stavčni členi, ki ostale stavčne člene postavljajo v prostor, čas, razmerje lastnosti ali razmerje vzročnosti.
Prislovna določila pa se v obeh jezikih lahko pojavljajo na različnih mestih v stavku.
Prislovna določila kraja, vzroka, dopustnosti in načina so lahko vedno na prvem mestu, ampak samo po eno prislovno določilo ene vrste.