Skubic Ermenc , šole možnosti poučevanja materinščine v okviru društev ne poznajo , zato je tudi ne morejo svetovati morebitnim zainteresiranim staršem in otrokom .

Skubic Ermenc (2006) navaja, da je kulturne, socialne in individualne posebnosti mogoče ohranjati in razvijati le v okolju, ki različnost sprejme kot enakost.

Skubic Ermenc izpostavi, da je pomembno izhodišče, da je medkulturnost načelo in ne posebna pedagoška disciplina.

Skubic Ermenc (2003a) ugotavlja, da nekateri uporabljajo pojme, kot so multikulturna, medkulturna ali mednarodna, v novejšem času pa tudi protirasistična pedagogika.

Skubic Ermenc (2011) kritično refleksijo vidi kot način, s pomočjo katerega se posamezniki svojih predsodkov vsaj zavedajo, če jih že ne odstranijo.

Skubic Ermenc ( 2003 ) je kot pomembno fazo prehoda iz multikulturnosti v medkulturnost opredelila drugo fazo , kjer gre za spoznavanje domače kulture .

Skubic Ermenc (2016) dodajata, da zgolj prepričevanje in podajanje informacij za poučevanje v kulturno in jezikovno heterogenih oddelkih nista dovolj.

Skubic Ermenc (2018) ugotavlja, da se šolski sistemi po svetu precej razlikujejo med seboj, so si pa tudi v marsičem podobni.

Skubic Ermenc (2003) pa je za potrebe doktorske disertacije opazovala strategije učiteljev, ki zadevajo učenje slovenščine in ohranjanje materinščine.

Skubic Ermenc (2015) ugotavlja, da didaktična kultura v poklicnih šolah izraža naravnanost na dijaka in ohranjanja minimalnih standardov znanja.

Skubic Ermenc (2010, str. 271) pravi, da je to zahtevna organizacijska, didaktična in vzgojna problematika, pri kateri gre za vprašanje, ki zadeva srž sistema.

Skubic Ermenc (2003a, 48) meni, da predpona inter poudarja interakcijo, prekoračitev ovir in predsodkov, kulturam(a) pa se priznava medsebojna enakovrednost.

Skubic Ermenc (2006) medkulturnosti v vzgoji in izobraževanju ne vidi kot posebno disciplino, ampak kot pedagoško-didaktično načelo.

Skubic Ermenc (2018) meni, da je sistem beseda, ki se nanaša na več povezanih enot, soodvisnih ene od drugih.

Skubic Ermenc ( prav tam , str. 130 ) opozori tudi na političnost , ki je vpletena pri izboru šolskega znanja .

Skubic Ermenc (2003b, 128-129) izpostavlja, kaj bi morale vzgojno-izobraževalne institucije narediti za uspešno vključitev otrok priseljencev v okviru organizacijskih in didaktičnih vidikov.

Skubic Ermenc (2010, str. 277) opozarja, da je potrebno organizirati pouk maternega jezika in kulture tako, da postane enakovreden drugim predmetom.

Skubic Ermenc (2003) utemeljuje potrebo interkulturne pedagogike (tudi antirasistična pedagogika) kot pedagoške discipline v slovenskem šolstvu.

Skubic Ermenc (2018) trdi, da na razliko med slovenskim in angleškim šolskim sistemom naletimo že pri pojmovanju.

Skubic Ermenc (2003a: 91) opozarja, da je zgodovina šolstva pokazala, da je različna obravnava zavirala uresničevanje enakih možnosti.