Veznik je pomemben element večstavčne povedi, saj povezuje stavke in izraža razmerje med stavkoma; v določenih primerih opravlja tudi stavčnočlensko vlogo.

V sintetičnih jezikih torej končnice določajo njihovo stavčnočlensko vlogo, v analitičnih pa je pogojena s preostalimi besednimi vrstami.

V prvem pogoju pripovedovanja so otroci stavčnočlensko največkrat kot dopolnilo uporabili prislovno določila časa (npr. nekoč, zjutraj) in kraja (npr. na posteljo).

V naslednjem primeru se navezuje na trpnopretekli deležnik na -t, ki stavčnočlensko nastopa kot povedkov prilastek, in stoji tik pred njim.

V empiričnem delu smo se ukvarjali s stavčnočlensko analizo različnih besedilnih vrst.

V empiričnem delu sem vzporedno naredila stavčnočlensko analizo slovenskih in nemških stavkov.

Uporabljena dopolnila so stavčnočlensko največkrat bila prislovno določilo načina (lepo, zelo) in kraja (na povodec, blizu gozda).

Tudi tu se kaže tesna obojestranska povezanost in odvisnost med samo besednovrstno določitvijo in stavčnočlensko analizo.

Tako eksplicitno ločuje med besednozvezno in stavčnočlensko skladnjo.

Strukturna skladnja zajema analizo skladenjskih odnosov ter analizo možnih stavčnih tipov, stavčnočlensko analizo, analizo besednega reda itd.

Stavčnočlensko so največkrat izraţeni v poziciji osebka, nanje pa se praviloma lahko anaforično navezujemo.

Sprva lahko sklenemo, da nekatere slovnice popisujejo bolj vsebinsko plat sklonov, druge pa njihovo stavčnočlensko vlogo.

S stavčnočlensko analizo literarnih besedil smo ugotovili, da se v obravnavanih delih največkrat pojavi osebek.

Pri analizi smo morali biti pozorni, za katero skupino členkov gre in ali ta skupina sodi v stavčnočlensko analizo.

Pranjkovića vsebuje tradicionalno zastavljeno stavčnočlensko skladnjo nezložene in zložene povedi.

Poleg členkov smo v besedilu našli tudi medmete, ki jih nismo vključili v stavčnočlensko analizo, ker niso stavčnočlenski.

Podrobneje smo si ogledali in stavčnočlensko analizirali odlomek besedila.