Značilnosti tokamaka sta azimutna ( rotacijska ) simetrija in uporaba toka plazme za ustvarjanje spiralne komponente magnetnega polja , ki je potrebna za stabilno ravnovesje .

Zgradba in delovanje tokamaka bo predstavljena v nadaljevanju.

Zaradi motenj, ki nastanejo v plazmi, je potrebno magnetno polje znotraj tokamaka sprotno prilagajati glede na stanje plazme.

Z natančnejšim popisom razmer znotraj vakuumske posode tokamaka bi model še približali realnemu stanju.

V tem oziru so najbolj kritične notranje komponente tokamaka, ki so v neposredni bližini plazme, npr. oplodna obloga (ang. breeding blanket).

V primeru, da se plazma preveč približa stenam reaktorja, bi bile toplotne obremenitve na stene tokamaka previsoke in bi privedle do taljenja.

V plazmi se zaradi premikajočih se ionov in elektronov inducira tok, ki teče v radialni smeri tokamaka.

V naprednem načinu delovanja tokamaka se tok plazme sam vzdržuje.

V magistrski nalogi je upoštevan samo toplotni tok, ki je posledica ogromnih temperatur v plazmi v središču tokamaka.

Stena tokamaka je zaradi različnih omejitev materiala sestavljena iz nekaj centimetrskih monoblokov med katerimi so reže.

Slabost konvencionalnega tokamaka je potreba po veliki zunanji moči za vzdrževanje ravnotežja toka v plazmi.

Rezervoarji so v zgradbi tokamaka, z vakuumsko posodo pa so povezani s sistemom cevovodi.

Reakcija znotraj tokamaka poteka pri ekstremnih pogojih, tj. pri zelo nizkem tlaku in zelo visokih temperaturah.

Pri tem nas zanima, kaj dobljeni rezultati pomenijo za material stene tokamaka in njegovo obratovanje.

Pri pripravi magistrskega dela smo uporabili določene predpostavke, s katerimi poenostavimo dokaj kompleksne fizikalne procese pri vpihu hladiva v vakuumsko posodo tokamaka.

Poleg tega v istem območju poteka ohlajanje roba plazme z namenom, da se prepreči poškodbe stenskih elementov tokamaka zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam.

Podrobneje se bomo posvetili magnetnemu omejevanju ter predstavili principe delovanja tokamaka in stelaratorja .

Podatki o geometriji tokamaka so navadno podani v cilindričnih koordinatah.

Plazmo ustvarimo tako, da uporabimo magnete v središču tokamaka - centralne solenoide, s katerimi ustvarimo električno polje.

Plazmo se v tem primeru obravnava kot konstanten profil vzdolž celotnega tokamaka.