Za skladenjsko obnašanje predikatorja v vlogi povedka je odločilno, da na podlagi svojih vezljivostnih zmožnosti tvori različne slovnične tipe stavkov.

V pomenu 'nameravati, hoteti' prevladuje glagol myśleć, manj mniemać (izkazuje tudi manj vezljivostnih možnosti), mniemieć in mienić pa imata stransko vlogo.

V drugem delu analize so predstavljene značilnosti prikaza glagolske vezljivosti v vezljivostnih in enojezičnih slovarjih angleškega in slovenskega jezika.

Sprememba vezave se bo torej pokazala kot sprememba oblikoslovne realizacije udeležencev, ki nastopi zaradi spremenjenih vezljivostnih lastnosti glagola (prim.

Slovensko izrazje izhaja iz aktualnih slovenskih vezljivostnih del, prim.

Slabosti slovarja (ali vsaj nejgove spletne različice) so pomanjkanje vezljivostnih določil v slovarski obliki frazema ter odsotnost zgledov.

Pritegnitev neprislovnih oblik v to skupino upravičujeta njihovo pojavljanje v enakih vezljivostnih kontekstih (vezavnostnih vzorcih) in njihova zamenljivost s prislovnimi določili.

Prim. tudi njuno nestabilnost ob glagolu znać, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezavnostnih (in vezljivostnih) možnosti.

Pri prikazu vezljivostnih zmoţnosti glagolov v slovarjih se pojavlja še drug problem.

Predvidene pomanjkljivosti torej obsegajo predvsem neizkazovanje vseh vezljivostnih podatkov in stabilnosti posameznih vezljivostnih možnosti.

Ob relativno problematičnem korpusu je treba računati tudi z neizkazovanjem vezljivostnih možnosti (tj. pomenskih in vezavnostnih vzorcev) v posameznih obdobjih.

Neustaljenost/ marginalnost predvsem zadnjih treh pomenov se pozna na njihovih vezljivostnih lastnostih (nestabilnost vzorcev!).

Na osnovi ugotovljenih pomenskih (vezljivostnih) razmerij, udeležencev ter besedilnih zgledov se bodo razkrile strukturnoskladenjske značilnosti glagolov umevanja v slovanskih jezikih.

Izkaže se tudi, da se pri glagolskih sestavljenkah z istim predponskim obrazilom ne odpira vedno tudi isto število desnih vezljivostnih mest.

Glagolska vezljivost je prikazana v obliki vezljivostnih vzorcev.

Besedilnost je tudi merilo za opredelitev ne/določne reference izpuščenega argumenta, posledično pa vezljivostnih zmoţnosti glagolov.

Več o vezljivostnih spremembah glagolov s predponskim obrazilom , tudi z vidika zakritih ali izraženih desnih delovalnikov prim.

Središče propozicije je glagol, ki odpira različno število vezljivostnih mest.

Zmožnost nedoločnega in določnega izpusta oz. udeležensko ali neudeležensko opredeljene elipse je odvisna od vezljivostnih zmožnosti vključenih glagolov .