Kontekst.io
sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "ʒ".
Podobni izrazi in sinonimi za

ʒ

Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za zgodnejši prehod *ɟ, *ɟh > *d͡ʒ, *d͡ʒh je razlog morda iskati v sami naravi glasov.
Večina učencev je usvojila izgovorjavo glasu /ʒ/, zapisanega s črkama ge, nekateri pa ga še izgovarjajo kot /ge/.
V slovenščini končni zveneči nezvočniki odzvenijo v nezveneče pare (/b/→/p/, /d/→/t/, /g/→/k/, /ʒ/→/ʃ/, /z/→/s/).
V manjši meri so prisotne tudi nesistematične distorzije glasov: mehčanje sičnikov in šumnika [ʒ] in nesistematične omisije.
Učenci so se naučili pravilno izgovarjati glas /ʒ/, zapisan z črkama si.
Učenci so se naučili pravilno izgovarjati glas /e/, zapisan s črkama ea, in glas /ʒ/, zapisan s črkama su.
To so sičniki [s, z] in šumniki [ʃ, ʒ].
To so [ʃ, ʒ, ʧ, ʤ], pri katerih je jezik lahko dvignjen k alveolarnemu grebenu ali pa leži za spodnjimi zobmi.
Tako na primer besedo pamž zapišemo z zvenečim nezvočnikom kot členom končnega sklopa, ampak pri izgovorjavi /ʒ/ odzveni v nezveneč nezvočnik /ʃ/.
Ta artikulacijska ovira lahko vpliva tudi na druge sorodne foneme, kot so /ʃ/, /ʒ/, /tʃ/ in /dʒ/.
Sistem nezvočnikov ob internoiranski poenostavitvi zlitnikov zaradi že obstoječih glasov *ʃ in *ʒ ostane nespremenjen.
Razlika med obema oblikama črke z je v našem prepisu jasno nakazana ( z : ʒ ) .
Nezveneče foneme /t/, /s/, /ts/, /ʃ/ in /tʃ/ konsistentno zamenjuje s /k/, zveneče foneme /d/, /z/ in /ʒ/ pa s fonemom /g/.
Nastali zlitniki *t͡ʃ, *d͡ʒ, *d͡ʒh so v indoiranskem obdobju težili k poenostavitvi ob nezvočnikih.
Najprej pride do odprave pridiha *dɟh- > *dɟ- in spremembe *c, *ɟ > *t͡ʃ, *d͡ʒ.
Glasova /s/ in /z/ pa lahko še dodatno ločimo od /ʃ/ in /ʒ/ po mestu šuma.
Deklica v svojem govoru uporablja vse glasove slovenskega jezika, razen glasu [ʃ] in [ʒ].
Brez direktnega poučevanja ostalih glasov deček v besedi občasno ustrezno izreka tudi foneme /ʒ/, /d/ in /z/.
Brez direktnega poučevanja ostalih glasov deček namreč v besedi občasno ustrezno izreka tudi foneme /ʒ/, /d/ in /z/.
Sičnik /s/ zapisujejo z digrafemom sz, šumnika /ʃ/, /ʒ/ pa s s in zs.