sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "velarni".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Velarni (mehkonebni) glasovi so soglasniki, ki jih tvorimo tako, da dvignemo zadnji del jezika (dorsum) do mehkega neba (veluma).
Ti gibi so vezani predvsem na velarni glas /k/ in alveolarni glas /t/ ter spretnost hitrega spreminjanja pozicije jezika.
Povsod se govori velarni votli ł tako v sredi besede kot tudi v izglasju.
Otrok mora razlikovati med širokim spektrom fonov ter fonemov (nosne, oklusive, frikative...) in med različnimi artikulacijskimi mesti (bilabialni, velarni...).
Glede na raziskave, so se tehnike obravnav razvijale v naslednjih kategorijah: velarni in alveolarni zaporniki, aproksimanti, sibilanti, zlitniki in samoglasniki.
Velarni značaj glasu l narašča v pivških govorih v smeri sever-jug .
Velarni , srednji in palatalni l so sovpadli in prešli v srednji l.
Pri tem bodo uporabljene običajne črke slovenske abecede , dodana bosta le znaka za polglasnik ( ə ) ter za zveneči velarni pripornik ( γ ) .
Nezvočniki se zapisujejo kot v knjižnem jeziku , razen h se zapisuje z x – gre za nezveneči velarni ( zadnjenebni ) pripornik .
A , razni o in u se imenujejo navadno golt ni ( guturalni ) ali velarni ( velum ! ) samoglasniki .
V dalmatščini je ohranjen velarni izgovor k in g pred sprednjima samoglasnikoma e in i,23 zato je vzglasje v kapula nepalatalizirano.
Velarni redukcijski vokal - Ъ - se je v krepkem položaju ( or . ed . , daj . mn. in zval . pl. ) že zgodaj vokaliziral v - o - .
Z njo se v češčini označuje velarni nezveneči soglasnik, slovensko zapisan kot H.
V okolici Črnomlja je ohranjen tudi velarni l.
− G [ɣ] je velarni pripornik, če se nahaja zraven črk a/o/u in gu, če je ob črki e/i.
ge (), ki se uporablja za manj pogost glas velarni ploziv , medtem ko je v ukrajinščini navadni cirilični predstavlja glotalni frikativ, . ji () ali .
– srednji l za labiali prehaja v rahlo velarni ł .
> nepriporniški w ; nepriporniški j ; l > palatalni l ; x > nezveneči velarni ( zadnjenebni ) pripornik ; γ > zveneči velarni ( zadnjenebni ) pripornik .
Zamenjave sledijo principu zvenečnosti, in sicer je nezveneči velarni glas /k/ zamenjan z nezvenečim dentalnim glasom /t/, zveneči velarni glas /g/ pa z zvenečim dentalnim glasom /d/.
Velarni soglasniki v položaju med dvema samoglasnikoma so se pred e, i rahlo palatalizirali, njihov palataini