se čuvstvuva silnoto vlijanie na urnecite, od teatarskata i likovnata umetnost. I toa ne samo vo smisla na
i tažnoto, koi nekako sekogaš živeat zaedno na teatarskata scena, kako što postojano teatarot i
možnosti. So primena na metodologijata na teatarskata antropologijata Barba i negovite sledbenici
niz istorijata i vo različnite kulturi. Preku teatarskata antropologija luѓeto što rabotele vo ovaa
na svojata umetnost? Vo ovaa smisla Barba veli: Teatarskata antropologija e proučuvanje na biloškoto i
misla i kako um. Taka doaѓame do edna od celite na teatarskata antropologija, a toa e vospostavuvanje na
na energijata meѓu gledačite i akterite. Teatarskata antropologija ukažuva deka e proces koj e
? Vo odgovorot na ova prašanje mnogu zaslugi ima teatarskata antropologija. Vo nea ova se narekuva tehnika
na tehnikite. Spored terminologijata na teatarskata antropologija situacijata na pred
na jazikot i (dramskata) literatura, kako i na teatarskata teorija što gi sledi, a za da problemot na teloto
funkcii, pridonesuvajќi za sozdavanjeto na teatarskata iluzija. Taa mu pomaga na akterot vo opštenjeto
kako teatarski go potvrduva i faktot deka toj vo teatarskata umetnost se pojavuva mošne rano. Site
del e farsata. Od svojata prva igračka do teatarskata scena čovekot sekogaš sebe si si sozdava eden
). Povrzanosta na pogrebnata ceremonija so teatarskata izvedba odsekogaš bila predmet na interes na
na zadolžitelnoto dejstvo, so što efektot na teatarskata postanovka kako prvo se razlikuva od efektot na