sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "besednih zlogih".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo besednih zlogih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zelo pogosta je kračina v nezadnjih besednih zlogih zaradi nepodaljšanega skrajšanega starega akuta, kratkega novega akuta in umično naglašenih samoglasnikov.
Skrajšanje dolgih i in u tudi v nezadnjih besednih zlogih daje mežiškemu narečju poseben ritem.
Samoglasnik o pa ima naslednje oblike: /uo/ (novo akutirani o), tega zasledimo v nezadnjih besednih zlogih pri besedi koža (kuoža), nosim (nuosm) ...
Prepisano narečno gradivo je bilo razvrščeno na odraze za izhodiščnoslovenske dolge zložnike in izhodiščnoslovenske kratke zložnike v nezadnjih besednih zlogih.
Omejitev naglasnega mesta ni, dolgi in kratki naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih (npr. ˈcəgan).
Nenaglašena dvoglasnika se pojavljata le v nezadnjih besednih zlogih, in sicer le prednaglasno.
Monoftonični sistem dolgih naglašenih samoglasnikov, ki se pojavljajo v vseh besednih zlogih, je značilen za to narečje.
Daljšali so se tudi staroakutirani in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih besednih zlogih .
Značilnosti tega narečja so : dinamični naglas in kvantitetna nasprotja tudi v nezadnjih besednih zlogih .
V zahodnih rožanskih govorih je tonemskost v zadnjih ali edinih besednih zlogih odpravljena in nadomeščena z dinamičnim naglasom , ki je fonetično rastoč .
V zahodnem slovenskogoriškem podnarečju pa sta se stari skrajšani akut in novi akut na kračini v nezadnjih besednih zlogih podaljšala .
V izvorno zadnjih besednih zlogih se oba tonema izenačujeta .
V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem , sestavljen iz dolgih , kratkih in nenaglašenih samoglasnikov , ki so možni v vseh besednih zlogih .
Tonemskost je v podjunskem narečju prisotna samo v dolgih naglašenih samoglasnikih , in sicer v vseh besednih zlogih .
Samoglasnika / e / , / o / se govorita samo v ( izvorno ) predzadnjih besednih zlogih ( ˈpeːta , ˈroːsa ) .
Poznajo naglašene samoglasnike , ki so dolgi ali kratki in so možni v vseh besednih zlogih , ter nenaglašene , ki so samo kratki .
Polglasnik , ki je sicer med kratkimi naglašenimi samoglasniki najpogostejši , se lahko pojavlja tudi v nezadnjih besednih zlogih .
Podaljšanje kratkih novih in skrajšanih starih akutov v nezadnjih besednih zlogih .
Nato pride do a-jevske vokalizacije dolgega polglasnika in do zgodnje podaljšave skrajšanih staroakutiranih in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih .
Naglašeni samoglasniki so dolgi ali kratki in so možni v vseh besednih zlogih večzložnih besed , nenaglašeni samo kratki .