sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "besedotvornim pomenom".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo besedotvornim pomenom med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V prvem primeru gre za prvostopenjsko navadno izpeljanko z besedotvornim pomenom nosilec povezave (ž+), v drugem pa za prvostopenjsko modifikacijsko izpeljanko.
V analiziranem gradivu je izpričana ena izglagolska tvorjenka z besedotvornim pomenom rezultat dejanja, ki ima priponsko obrazilo -ač.
Tvorjenke s priponskim obrazilom -a in besedotvornim pomenom rezultat dejanja so pogoste tudi na področju starejšega čebelarskega izrazja.
Tudi na področju čebelarskega izrazja je izpričanih več navadnih izpeljank s priponskim obrazilom -ica in besedotvornim pomenom predmet kot nosilec lastnosti.
Tudi na področju starejšega čebelarskega izrazja je izpričanih več navadnih izpeljank s priponskim obrazilom -ik in besedotvornim pomenom predmet kot nosilec lastnosti.
Poleg tega še tvorjenke z besedotvornim pomenom nosilnik, npr. beljak, in prostor, npr. cvetličnjak.
Na področju starejšega čebelarskega izrazja sta izpričani dve izpridevniški tvorjenki s priponskim obrazilom -ek in besedotvornim pomenom predmet kot nosilec lastnosti.
Med navadnimi izpeljankami z besedotvornim pomenom rezultat dejanja sta poleg navedenih priponskih obrazil izpričani še obrazili -ba in -vec.
Med modifikacijskimi izsamostalniškimi tvorjenkami priponsko obrazilo -ka avtor navaja še v zvezi z besedotvornim pomenom feminativ, npr. brucka.
Filip), je uporaba obrazil z lastnim besedotvornim pomenom pri tvorjenju dovršnikov iz nedovršnikov.
Za slovenščino so metonimije z motivirajočim pomenom ' dejanje' znotraj izglagolskih samostalniških tvorjenk že obravnavane v okviru povezave metonimičnosti z besedotvornim pomenom .
Vse izpisane pridevniške izpeljanke z besedotvornim pomenom podobnosti so neterminološki kakovostni pridevniki .
Večina izpisanih vrstnih terminoloških pridevniških izpeljank z besedotvornim pomenom povezanosti opravlja vlogo prilastka v samostalniški strokovni besedni zvezi .
V okviru samostalniške zloženske tvorbe z besedotvornim pomenom vršilca dejanja je izstopajoča dvojnost priponskoobrazilne rabe .
Samostalniške besedne zveze tvorijo s tvorjenimi vrstnimi pridevniki , ki so navadne izpeljanke z besedotvornim pomenom povezanosti .
Prvotno gre torej za izpridevniške ( deležnik je glagolski deležnik ) izpeljake z besedotvornim pomenom lastnosti .
Primeri tvorbe samostalniških zloženk iz glagolske besedne zveze izkazujejo le nekatere predvidljive besedotvorne pomene , vzporedne besedotvornim pomenom iz izglagolskih samostalniških izpeljank .
Pridevniška izpeljanka z besedotvornim pomenom povezanosti je vrstni pridevnik , izpeljan iz terminološkega glagola : [ ta , ki ] prebav [ - i ] → prebav-ni .
Pri modifikacijskih izpeljankah prevladujejo tvorjenke z besedotvornim pomenom krepitve podstavne lastnosti , pri sestavljenkah pa tvorjenke s pomenom slabitve podstavne lastnosti .
Pojavi se le zveza neterminološkega samostalniškega jedra z besedotvornim pomenom dejanja in desnega samostalniškega prilastka s pomenom manjšalnosti : odlag-anje jajč-ec .