Vsi žalujoči starši, knjižničarki in psihoterapevtki so izjavili, da knjižničarji lahko sodelujejo v procesu bibliosvetovanja, vendar zgolj kot del bibliosvetovalnega tima.

Vidimo lahko, da dijaki med branjem prehajajo skozi vse faze bibliosvetovanja.

Vendar predvidevamo, da se tam pojavlja veliko elementov biblioterapije oziroma bibliosvetovanja.

Velik doprinos pri vnašanju bibliosvetovanja v šolah imajo tudi umetniki oziroma pisatelji.

V procesu razvojnega bibliosvetovanja razvijamo intenzivno vez med posameznikom ter literaturo.

V primerih, kadar strokovni delavec izbira primerno literaturo za namene bibliosvetovanja, je torej pomembno, da pozna preference dijaka, s katerim sodeluje.

V nadaljevanju naloge bomo predstavili nekaj praktičnih primerov uporabe bibliosvetovanja v praksi šolske knjižnice.

Učitelj oziroma svetovalni delavec, ki se odloči za proces bibliosvetovanja, mora biti seznanjen s kakovostno mladinsko literaturo.

Učitelj oziroma svetovalni delavec mora biti tista oseba, ki vodi učence vključene v proces bibliosvetovanja.

To se zgodi v primeru, ko le-ta ni dovolj izobražen na področju bibliosvetovanja in posledično ni seznanjen s potekom procesa.

Težave, s katerimi se soočajo vključeni posamezniki v proces bibliosvetovanja, jim ob koncu procesa predstavljajo izziv, ki ga želijo razrešiti (prav tam).

Te vrste bibliosvetovanja oziroma cilje lahko povežemo tudi z literarnimi srečanji v knjigarnah.

Strokovna delavca in učenci se skupaj dogovorijo o besedilih, ki jih želijo prebrati, o ciljih bibliosvetovanja in načinu diskusije.

S pomočjo bibliosvetovanja lahko dosežemo preobrat v razmišljanju, zato je ta metoda več kot primerna za obravnavo občutljivih tematik.

Proces razvojnega bibliosvetovanja poteka na neizraženih potrebah posameznikov, zato so nekatere faze (kot je faza uvida problema) manj poudarjene kot druge.

Pripravljeni bi se bili udeležiti bibliosvetovanja namenjenega žalujočim staršem, vendar dvomita, da bi ju žalujoči starši v skupini zaznavali kot dovolj kompetentni.

Pripravijo lahko priporočilne sezname leposlovnega in neleposlovnega gradiva, kar olajša iskanje primernega gradiva za uporabo v procesu bibliosvetovanja.

Pri takšni obliki bibliosvetovanja je pogovor večsmeren, s poudarkom na izražanju osebnih čustev in doživljanja ob branju (prav tam).

Poseben poudarek v magistrskem delu je na vlogi, ki jo ima v procesu biblioterapije (bibliosvetovanja) in v biblioterapevtskem (bibliosvetovalnem) timu knjižničar.