Thill in Bovée ( 2002 ) sta mnenja , da lahko medkulturno komunikacijo opredelimo kot komunikacijo med vsaj dvema osebama z različnimi kulturnimi ozadji .

Bovée in Thill (2007, str. 66) zapišeta, da ponotranjanje lastne kulture prinaša avtomatizacijo komunikacijskih procesov in njihovih vzvodov s strani posameznika.

Thill in Bovée (2005, str. 50) pravita, da se neverbalno komuniciranje od verbalnega razlikuje glede na namen in spontanost.

Prepreke komuniciranja ne ustavijo, pač pa ga le začasno prekinejo, pojavijo pa se lahko na kateremkoli delu komunikacijskega procesa (Thill & Bovée, 2005, str. 20).

Thill in Bovée ( 2005 , 14 ) pravita , da prenos informacij običajno poteka po organizacijski strukturi .

Neprofitne organizacije tržijo predvsem svoje ljudi , ideje , prostore in organizacijska znanja ( Bovée 1995 , 315 ) .

To lahko storijo z raznimi individualnimi razgovori ali z različnimi sestanki , kjer zaposleni posredujejo svojo informacije vodstvu podjetja ( Thill and Bovée 1991 , 27 – 28 ) .

Z uporabo belega oziroma praznega prostora pa se pozornost bralca lahko preusmeri na elemente , ki jih želimo poudariti ( Bovée in Arens 1989 , 293 ) .

Ker podjetja vedno bolj vplivajo na naša življenja, je normalno, da interesne skupine spodbujajo družbeno odgovorno obnašanje podjetja (Thill in Bovée, 1994, str. 347-364).

Najpogosteje uporabljena sredstva so naslov , dinamične vizualne podobe , nenavadna razporeditev elementov , žive barve in dominantna velikost ( Arens in Bovée , 1994:245 ) .

Ker podjetja vedno bolj vplivajo na naša življenja , je normalno , da interesne skupine spodbujajo družbeno odgovorno obnašanje podjetja ( Thill , Bovée , 1994 , str. 347 – 364 ) .

Vsak zaposleni mora razumeti sporočilo , se mora z njim strinjati in ga posredovati naprej oziroma izražati navzven ( Thill in Bovée 2005 , 12 – 14 ) .

Vizualni elementi najprej pritegnejo bralca in vzbudijo njegovo pozornost , šele nato preberejo naslov in na koncu še besedilo ( Bovée in Arens 1989 , 290 - 292 ) .

Najbolj pozornost vzbujajoči oglasi naj bi bili tisti , ki vizualnim podobam v povprečju namenijo 82 odstotkov oglasnega prostora ( Arens in Bovée 1994 , 285 ) .

Oglasi , ki jim uspe pritegniti pogled , so navadno vsiljivi , originalni ali pa relevantni za potrebe potrošnika ( Arens in Bovée , 1994:244 ) .

Vpli m vplivajo na naša življenja , je normalno , da interesne skupine spodbujajo družbeno odgovorno obnašanje podjetja ( Thill in Bovée , 1994 , str. 347 – 364 ) .

Čeprav nenačrtovani , imajo neverbalni znaki večji vpliv kot verbalno komuniciranje ( pri izražanju čustev obsegajo 93 % pomena ( Thill , Bovée , 2002 )) .

Oglaševanje tudi subvencionira medije , podpira svobodo tiska ter občinstvo informira o zdravstvenih in socialnih problemih ( Arens in Bovée 1994 , 42 - 43 ) .

Avtorja Thill in Bovée ( 2002 ) pa navajata nekaj korakov za zagotovitev učinkovitega komuniciranja s pripadniki drugih kultur .

V fazi planiranja analiziramo delovanje podjetja , zbiramo potrebne informacije in to prilagodimo ciljni skupini ( Thill & Bovée , 2005 , str. 317 ) .