Z dekonvolucijo lahko dosežemo sočasno zmanjšanje odmikov ter megljenja v zajetih slikah ob uporabi izmerjene prenosne funkcije hiperspektralnega sistema h.

Z dekonvolucijo absorpcijskega spektra se razkrijejo drobni učinki kolektivnih vzbuditev atoma - večelektronske fotoekscitacije .

Vhodne parametre smo po nekajkratnih iteracijah prilagodili glede na najboljše rezultate ter površinsko območje, nad katerim smo izvedli dekonvolucijo.

V tem delu redukcijskega vrha se lahko skriva še dodaten redukcijski vrh, kar bi lahko potrdili z nadaljnjo dekonvolucijo vrhov.

V primeru, da poleg g poznamo tudi h, lahko vsaj teoretično pridemo do nepopačenega signala f z dekonvolucijo.

V nadaljevanju smo izvedli dekonvolucijo spektra in določili ploščine posameznih vrhov.

To nam omogoča ustrezna karakterizacija prenosne funkcije sistema, ki nosi informacijo o vseh optičnih aberacijah, ter obnova z dekonvolucijo.

To izkoriščamo predvsem pri analizi proteinov in peptidov, torej velikih molekul, kjer lahko z dekonvolucijo masnega spektra izračunamo njihovo maso.

Spremenljivost prenosne funkcije sistema smo opisali z globalnim parametričnim modelom, rezultati pa so bili uporabljeni v postopku obnove slik z dekonvolucijo.

Rezultati karakterizacije se nato lahko uporabijo v postopku obnove slik z dekonvolucijo za zmanjšanje geometrijskih popačenj in megljenja v zajetih hiperspektralnih slikah.

Razširjanje slike z dekonvolucijo poteka od nizke ločljivosti slike z malo slikovnimi elementi do visoke ločljivosti slike z več slikovnimi elementi.

Ob poznavanju prenosne funkcije sistema lahko z dekonvolucijo obrnemo proces nastanka realne slike vzorca, s čimer ocenimo nepopačeno sliko opazovanega vzorca.

Natančna ocena prenosne funkcije nam omogoča, da z dekonvolucijo iz zajete slike vzorca izločimo vpliv prenosne funkcije hiperspektralnega sistema.

Iz časovne matrike diferenčnih spektrov smo nato z dekonvolucijo poglavitnih komponent izračunali prispevke posameznih hemov.

Sodobne tehnike obdelave slik vključno z dekonvolucijo funkcije širjenja točke omogočajo razločevanje še bližnjih dvozvezdij.

V tem podpoglavju bomo opisali slepo dekonvolucijo ( ang.

V amidni regiji smo naredili dekonvolucijo in spremljali spremembe znotraj amidne skupine .

Radarjev impulz je tako pridobljen nazaj z dekonvolucijo čirika .

Omogočajo tudi hitro dekonvolucijo signalov iz zaslonov na celotnem genomu .