Čeprav lahko s takim pristopom gradimo zahtevnejše topologije, pa s tem izgubimo prostorsko omejene lastnosti sistema zaradi sistemskih učinkov dimerizacijskih ligandov.

Z vezavo liganda pride do sprostitve dimerizacijskih domen in dimerizacije.

Z izbiro ustreznih dimerizacijskih domen lahko vplivamo tudi na več tarč hkrati in tako načrtujemo obširnejša sintezna genetska vezja.

V prvem koraku smo zato analizirali kako različne količine dimerizacijskih domen ter različne količine induktorjev vplivajo na hitrost dimerizacije.

Sočasno smo s kotransfekcijo povečevali količino konstruktov kemijsko reguliranih dimerizacijskih domen v fuziji z razcepljeno proteazo.

Smiselno bi bilo okarakterizirati tudi druge dimerizacijske možnosti znotraj svežnja in preveriti medsebojno ortogonalnost takšnih dimerizacijskih sistemov.

Sistem je deloval enako uspešno tudi pri uporabi dimerizacijskih domen, ki se dimerizirata ob prisotnosti giberilina.

Pri rekonstituciji razcepljenih proteinov je celokupna interakcijska energija seštevek interakcije dimerizacijskih domen ter intrinzične interakcije med razcepljenima fragmentoma proteaze ali poročevalca.

Pri njem gre za nadzorovano asociacijo in disociacijo dimerizacijskih podenot.

Prelomljene črte, ki povezujejo pare komplementarnih dimerizacijskih segmentov prikazujejo nastanek povezav, katerih sosledje je definirano z oddaljenostjo preloma od verige.

Namen magistrskega dela je priprava novih od majhnih molekul odvisnih dimerizacijskih sistemov za uporabo v sesalskih celicah.

Najpomembnejša značilnost dimerizacijskih zaporedij pa so razlike v stabilnosti modulov.

Kemijsko regulacijo načrtovanega sistema v principu omogočajo kemijski induktorji, ki inducirajo fizikalne spremembe dimerizacijskih domen.

Do danes večina dimerizacijskih sistemov temelji na naravnih proteinskih domenah.

"kissing loop" povezave je prikazan s šrafiranim parom dimerizacijskih zaporedij.

Grafični povzetek poteka priprave nabora osmih parov dimerizacijskih zaporedij (tj. modulov) je podan spodaj (slika 9).

Inducibilna 1:3 dimerizacija modulov svežnja štirih vijačnic ne doseže ravni dimerizacije konstitutivno izraženih dimerizacijskih enot.

Nivo sestavljenega reporterskega proteina ni bil odvisen od razvrstitve podenot nLuc in cLuc na dimerizacijskih domenah (slika 12b).

Poleg ortogonalnosti, veriženje dimerizacijskih partnerjev omogoča natančen nadzor stehiometrije vezanih transkripcijskih regulatornih domen, kar vodi do izboljšane transkripcijske regulacije 116.

Za nadaljnjo karakterizacijo smo uporabili količino dimerizacijskih konstruktov svežnja štirih vijačnic 10 ng.