Za opredelitev funkcije sprememb bi morale biti opravljene tudi funkcijske raziskave, vendar na teh genskih spremembah še ni bilo opravljenih ekspresijskih raziskav.

Za njihovo proizvodnjo se najpogosteje uporablja izražanje v sesalskih celicah, del pa tudi v bakterijskih ekspresijskih sistemih.

Za kasnejšo eksperimentalno karakterizacijo smo pripravili vrsto klonirnih in ekspresijskih vektorjev.

Z uporabo teh ekspresijskih sevov izboljšamo uspešnost translacije, ki bi bila sicer omejena zaradi pomanjkanja primernih tRNA.

Vse to preprečuje njegovo izražanje v aktivni obliki v bakterijskih in glivnih ekspresijskih sistemih.

Vektorje, ki smo jih želeli uporabiti za pripravo ekspresijskih vektorjev, smo dodatno preverili še z določanjem nukleotidnega zaporedja.

Validacija je še toliko bolj pomembna pri ekspresijskih študijah, ki vključujejo kompleksne vzorce, kot je ovarijska endometrioza.

V to skupino spadajo vse učinkovine, ki jih pridobivamo s pomočjo z genskim inženiringom zasnovanih ekspresijskih sistemov oz. biotehnološkega postopka.

V takšnih primerih se lahko poslužujemo prilagojenih ekspresijskih sevov, ki omogočajo ustreznejše redoks okolje za biosintezo takšnih proteinov.

V ekspresijskih vektorjih praviloma uporabljamo pozitivne selekcijske označevalce.

Tudi pri pripravi ekspresijskih vektorjev smo večinoma dobili pričakovane produkte pomnoževanja vključkov.

Transkriptomika omogoča obsežne vzporedne analize ekspresijskih vzorcev mRNA.

To se zgodi zaradi naključnih ekspresijskih fluktuacij pri individualni celici.

Te težave se lahko prebrodi z uporabo rekombinantnega izražanja in produkcije lektinov v heterolognih ekspresijskih sistemih ob uporabi modelnih organizmov.

Tako si s pomočjo izražanja rekombinantnih proteinov v različnih ekspresijskih sistemih pomagamo priti do osnovnih proteinskih tarč za nadaljnje raziskave in testiranja.

Ta metoda je preprosta, učinkovita in zanesljiva, zato jo pogosto uporabljamo za ustvarjanje klonskih knjižnic, namenjenih preučevanju izražanja v evkariontskih ekspresijskih sistemih.

Sistem omogoča nadomestitev posameznih ekspresijskih kaset s kratkimi nepomenskimi zaporedji, za namen priprave končnih vektorjev z manj kot petimi ekspresijskimi kasetami.

Sestava biološkega zdravila je problematična zaradi biološke variabilnosti ekspresijskih sistemov in zaradi pogojev, ki so jim izpostavljeni v času bioprocesa.

S tovrstnim združevanjem lahko pripravimo plazmid s poljubnim številom ekspresijskih kaset, na katerem je vsak gen pod nadzorom svojega promotorja in terminatorja.