Najdeno 1. septembra 2015 na spletnem naslovu http://www.gbg indonesia.com/en/main/useful_resources/information_by_province/information_by_p rovince.php 56.

Večina orodij za identifikacijo GBG temelji na iskanju novih gruč glede na prisotnost posameznih genov oz. encimov, ki vsebujejo poznane katalitične domene.

V nasprotju s tem so končni kraki kromosoma nagnjeni k pogostim rekombinacijam in vsebujejo GBG, ki so pomemben vir številnih bioaktivnih spojin.

Približno tretjina zasebnih lastnikov gozda je naklonjena sajenju tujerodnih drevesnih vrst, pri čemer tudi podjetja v tem vidiku prepoznavajo potencial za GBG.

Poleg tega je pri aromatskih poliketidih, katerih biosinteza se prične z nenavadno začetno enoto, v GBG v večini primerov prisoten encim aciltransferaza.

Kot večji izziv prepoznavamo pomanjkanje ozaveščenosti družbe, kar vpliva na njihove potrošniške navade, zavira podporo javnim politikam in otežuje uveljavljanje principov GBG.

Znotraj teh velikih genomov se pojavlja večje število gruč biosinteznih genov (GBG, ang. biosynthetic gene clusters), ki kodirajo različne sekundarne metabolite.

Vsi deležniki skupaj se zavedajo pomena varstva biotske pestrosti, pri čemer odločevalci njegovo vlogo prepoznavajo kot pomembno tudi pri krepitvi GBG.

Vsako identificirano GBG smo nato ročno pregledali in analizirali, da bi pridobili čim več informacij in skušali predvideti strukturo kodirajočega metabolita.

Pomembnosti varstva biotske pestrosti se zavedajo vsi deležniki, vključeni v raziskavo, pri čemer odločevalci prepoznavajo tudi pomembno povezavo s krepitvijo GBG.

Nizek donos je lahko posledica izbitja več genov hkrati (štirih genov), ki se po komplementaciji nahajajo v genomu izven otc GBG.

Kot sprožilce se v gojišča navadno doda kovine, antibiotike, posamezne komponente bakterijskih celičnih sten ipd., da bi spodbudili izražanje tihih GBG.

Ker pa odločevalci ne prepoznavajo pomembne vloge sajenja tujerodnih vrst pri krepitvi GBG, to do določene mere otežuje njihovo dejansko uvajanje.

Genom aktinomicet nosi zapis za mnogo tihih GBG, ki kodirajo kompleksne sekundarne metabolite, ki jih v laboratorijskih pogojih še niso zaznali.

Gena oxyM in oxyO sta edina gena iz otc GBG, ki glede na objavljene publikacije do sedaj še nista bila preučevana.

Prisotnost izorenieratena ni bila potrjena, saj standard zanj ne obstaja, vendar rezultati potrjujejo, da je GBG št. 3 funkcionalna in omogoča biosintezo karotenoidov.

Rezultat izražanja tjh GBG je kar osem različnih aromatskih poliketidnih metabolitov, dva pentaciklična izomera in šest glikoziliranih tetraciklinu-podobnih spojin.

Poleg tega lahko s prekomernim izražanjem pozitivnega regulatorja ali inaktivacijo negativnega regulatorja izbrane tihe GBG, omogoči prepis in izražanje genov.

Kljub temu se v otc GBG nahajajo določeni geni, katerih vloga v biosintezi ni jasna ali sploh ni bila določena.

Ker se homologi oxyP nahajajo tudi v dac in ssf GBG predvidevamo, da je vloga aciltransferaze v biosintezi zelo pomembna.