Naturalizacija, kar pomeni dodelitev državljanstva tujcu s formalnim aktom, je prav tako na splošno priznan način pridobitve državljanstva (Hailbronner, 2006, str. 58).

To pa ne pomeni, da mora vsaka pridobitev državljanstva na podlagi nasledstva držav imeti soglasje zadevne osebe (Hailbronner, 2006, str. 62).

Državljanstvo namreč ni le upravna stvar, temveč tudi pomemben element dostojanstva in kulturne identitete človeških bitij (Hailbronner, 2006, str. 64).

Vendar 7. člen ne izključuje pravice države pogodbenice, da dovoli osebam ohranitev svojega državljanstva tudi v takih primerih (Hailbronner, 2006, str. 68).

Večina sporazumov pa poleg omenjenega dejavnika predvideva tudi pravico do izbire državljanstva države predhodnice ali države naslednice (Hailbronner, 2006, str. 61-63).

Konvencija o državljanstvu poročenih žensk vsebuje podrobnejše določbe, ki so bile skozi leta široko priznane (Hailbronner, 2006, str. 50).

Med drugim je tudi spodbujal ohranjanje izvornega državljanstva kot pomembenega dejavnika pri doseganju cilja integracije (Hailbronner, 2006, str. 51-52).

V skladu s 5. in 6. členom je služenje vojaškega roka potrebno izpolniti le v državi, kjer posameznik običajno prebiva (Hailbronner, 2006, str. 51-52).

Obstaja precejšnja podpora mnenju, da populacija sledi spremembam suverenosti v smislu državljanstva (Hailbronner, 2006, str. 61).

To načelo se je razvilo ob koncu prve svetovne vojne v različnih mirovnih in manjšinskih pogodbah (Graupner, 1946, str. 89; Hailbronner, 2006, str. 61).

Izjema je pridobitev državljanstva države Vatikan, kjer se državljanstvo pridobi samo z opravljanjem funkcije in prebivanjem v Vatikanu (Hailbronner, 2006, str. 54).

Vsaka baza zapisov navadno vsebuje do 64 točk osebnih podatkov potnikov , odvisno od posamezne letalske družbe in potnikov ( Hailbronner , Papakonstantinou in Kau 2008 , 188 – 9 ) .

Tako je bilo Amsterdamski pogodbi dodano nekaj protokolov , ki so določali položaje tistih držav članic EU , ki so zahtevale izjeme ( Hailbronner , 1997:203 - 204 ) .

Po združitvi obeh republik leta 1900 je bil zakon iz leta 1913 veljaven na celotnem ozemlju Nemčije (Hailbronner 2012, 2).

Izguba je možna le za osebe, ki imajo še drugo državljanstvo in živijo v tujini (Hailbronner, 2006, str. 69; Svet Evrope, Obražitveno poročilo, 1997).

NDR je kljub nasprotovanju ZRN leta 1967 sprejela svoj zakon o državljanstvu (Staatsbürgerschaftsgesetz) (Hailbronner 2012, 2).

Hailbronner Kay, Thym Daniel (ur.) (2016) EU immigration and asylum law: a commentary (2nd ed.).

Vprašanje pa je, ali je odpoved državljanstvu človekova pravica (Hailbronner, 2006, str. 67).

1. odstavek 14. člena predvideva, da države pogodbenice dovolijo ohranitev teh državljanstev (Evropska konvencija o državljanstvu, 1997; Hailbronner, 2006, str. 55).

Izhajajoč iz te določbe lahko razumemo, da država ne more ohraniti pravno vez (z vzajemnimi dolžnostmi in zahtevo po lojalnosti), če se je oseba odločila, da za stalno zapusti svojo nekdanjo državo izvora (Hailbronner, 2006, str. 67).