Zniževanje viskoznosti s povečevanjem koncentracije histidinskega pufra je lahko posledica senčenja tako elektrostatskih kot tudi hidrofobnih interakcij.

Za odstranjevanje histidinskega repka smo uporabili rekombinantno enterokinazo, kar je primerno, saj v celoti odstrani tarčno zaporedje in ostane prosta signalna sekvenca.

Z dodatkom histidinskega in steptavidinskega repka na proteine smo proteine izolirali s pomočjo afinitetne kromatografije in njihovo čistost preverili s poliakrilamidno elektroforezo.

S cepitvijo histidinskega repka omogočimo spiranje proteina v nevezani frakciji.

Rezultati kažejo, da sta aktivnost ohranila oba proteina, tako lizenin brez histidinskega repka, kot tudi proten z repkom.

Proteini so se vezali na nosilec v koloni, zaradi histidinskega repa, ostanek lizata pa smo eluirali s pomočjo pufrov.

Primer je uvedba histidinskega obroča v lumen pore, kar omogoča vezavo kovinskih ionov.

Pri našem delu smo uporabili protitelesa za detekcijo histidinskega repka.

Označeni so vrhovi, ki pripadajo protonom histidinskega pufra in malične kisline.

Opažena lisa ima šibko intenziteto, kar je lahko posledica nedostopnosti histidinskega repka za vezavo na kroglice.

Naštete poddružine subtilaz imajo podobno organizirano terciarno zgradbo, poleg tega pa imajo ohranjeno tudi katalitično triado iz aspartatnega, histidinskega ter serinskega ostanka.

Nastali intermediat je nestabilen in ob katalitičnem delovanju imidazolne skupine histidinskega aminokislinskega ostanka pride do cepitve estrske vezi.

Na podlagi tega lahko v primeru formulacij z višjo koncentracijo histidinskega pufra napovemo slabšo koloidno stabilnost mAb.

Kot možen razlog za majhno količino izoliranega proteina z afinitetno kromatografijo je lahko tudi nedostopnost histidinskega repka.

Dodali smo tudi mesto, ki kodira za zaporedje, ki ga prepozna proteaza trombin, s čimer omogočimo odstranitev histidinskega repa po izolaciji proteina.

Ta tip histidinskega π - π zlaganja lahko nastopi bodisi s purinom ali s pirimidinom .

Mehanizem delovanja cisteinskih proteaz (kamor sodijo cisteinski katepsini) v prvi fazi vključuje deprotonacijo tiolne skupine cisteina preko histidinskega ostanka, ki se protonira [9].

Iz tega sklepamo, da so protitelesa specifična do histidinskega repa in ne do samega proteina gp7.

V domeni p20 je tudi katalitična diada, ki sestoji iz cisteinskega in histidinskega aminokislinskega ostanka.

Pri odstranjevanju histidinskega repka v večji količini vzorca smo zmanjšali razmerje in reakcijsko mešanico pripravili v razmerju encim:protein=1:20.