Hubermanov model učiteljevega poklicnega razvoja temelji na študiji, ki je zanesljivo in natančno prikazala avtentično podobo učiteljeve realnosti v kariernem razvoju.

Hubermanov fazni model učiteljevega profesionalnega razvoja pa je bil preverjen tudi na slovenskih tleh med osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji.

Hubermanov model opisuje potek in razvoj kariere učiteljev v vseh fazah .

Posebna zakonitost, ki jo izriše Hubermanov model, je "harmonična" in "problematična" pot razvoja učiteljeve kariere, ki poteka vsaka po svoji strani modela.

Kot izjemo med zgoraj navedenimi modeli lahko izpostavimo Hubermanov model, ki predvideva različne faze in razvoj teh ni enak za vse učitelje.

Tako imajo številni raziskovalci , ki se ukvarjajo s proučevanjem življenja in dela učiteljev , Hubermanov model za izredno pomembno delo , kljub nekaterim pomanjkljivostim .

Zanimalo jo je, ali lahko zaradi podobnosti položaja učiteljev v domačem in švicarskem šolskem sistemu Hubermanov model apliciramo na slovenske razmere.

Kritične odgovornosti Hubermanov model ne prepozna - zrel učitelj doživlja svoje poslanstvo, sprejema večje obremenitve, posega v globino ter se delu razdaja.

Javrh je v svoji raziskavi preizkusila Hubermanov model profesionalnega razvoja in želela ugotoviti, kako se ta aplicira v slovenskem okolju.

Hubermanov model profesionalnega življenjskega kroga v primerjavi s Fullerjevim modelom pokaže več poti, ki vodijo k različnim smerem pedagoške kariere.

Fullerjeve, lahko ugotovimo, da Hubermanov model opredeljuje več možnih alternativnih poti, ki vodijo k kvalitativno različnim sklepom učiteljeve kariere.

Eden izmed najbolj znanih in uveljavljenih pogledov na učiteljev profesionalni razvoj je opisani Hubermanov fazni model profesionalnega razvoja.

Dodala je še nevtralno pot razvoja (rekli bi lahko "srednja" pot razvoja), ki ga Hubermanov model ni zajemal.

Tudi Hubermanov model opisuje učitelja začetnika kot učitelja, ki vstopa v negotovo zavezo in v svet dela.

Javrh (2007) opozarja, da dobljeni rezultati niso reprezentativni, vendar je kljub temu zanimivo videti, kako ustrezen je Hubermanov fazni model za slovenske razmere.

V grobem se Hubermanov model deli na pet obdobij/faz, ki jih je avtor podrobneje razčlenil.

Hubermanov model profesionalnega razvoja je razvejan model in izhaja iz modela, ki ga je oblikovala F.

Hubermanov fazni model učiteljevega profesionalnega razvoja je med slovenskimi osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji preverila P.

Ta faza je značilna zgolj za slovenski model, saj je Hubermanov model ne prepozna.

Pri zaposlenih s 30-40 leti delovnih izkušenj (Hubermanov model) naj bi se pojavljali bodisi vedrina in umirjenost ali pa zagrenjenost.