Začetna faza učiteljeva profesionalnega razvoja po Hubermanu je faza preživetja in odkrivanja, ki ji sledi faza poklicne stabilizaciji in utrditve (prav tam).

V svoji raziskavi sem zajela vzgojitelje prvih dveh stopenj po Hubermanu, saj so število let delovne dobe v anketi vpisali s številko.

Pri raziskavi so naleteli na vrsto karakteristik, ki ne ustrezajo fazi sproščenosti po Hubermanu, zato so določili novo fazo kritične odgovornosti.

Predlagam ti da si malo preposlušaš material pri Hubermanu, da ti bo dinamika spanja jasna in kaj vse vpliva na spanje.

Pri raziskavi so naleteli na vrsto karakteristik , ki ne ustrezajo fazi sproščenosti po Hubermanu , zato so določili novo fazo kritične odgovornosti .

Po Hubermanu gredo učitelji v svojem profesionalnem razvoju skozi različne faze, saj njihovo poklicno napredovanje ni linearen ali enoten proces.

Glede na model profesionalnega razvoja po Hubermanu so učitelji, ki največkrat sodelujejo z drugimi v fazi preživetja in fazi stabilizacije.

Po Hubermanu se učitelji lahko razvijajo po kvalitativno različnih poteh, povezanih z zadovoljstvom in nezadovoljstvom s seboj in poklicem.

Slovenski učitelji v tej fazi že poročajo o "izgorelosti" zaradi treh vzporednih karier, česar pri Hubermanu ni zaslediti.

Na podlagi rezultatov njene raziskave in ugotovitev je nastal podoben shematičen prikaz kot pri Hubermanu z dodanimi slovenskimi posebnostmi ( glej sliko 2.7 ) .

Takšna kombinacija kvantitativne in kvalitativne analize je Hubermanu omogočila prepoznavo različnih poti, ki jih uberejo učiteljske kariere.

Vzorec raziskave je bil namenski, in sicer smo vključili 10 učiteljev; po dva učitelja iz vsake stopnje profesionalnega razvoja po Hubermanu.

Zanimalo jo je, v katerih posebnostih se faze kariere slovenskih učiteljev razlikujejo od faz po Hubermanu.

Ne gre toliko torej za konservatizem kot pri Hubermanu, pač pa je tu v ospredju izgorelost.

Pri tej raziskavi smo bili omejeni na leta poučevanja oz. stopnje profesionalnega razvoja po Hubermanu.

Pri Hubermanu učitelji to dojemajo bolj kot opustitev načrtov in odpor do novosti.

Opisuje trenutek, ko je iz negotovosti o svojem razvoju, prešel v eksperimentiranje in razumevanje svojega poklica (Hubermanu 1993).

Pri Hubermanu so sicer omenjeni, vendar ne tako intenzivno in navadno kasneje.

Faza nemoči v slovenskem modelu sovpada s podetapo konservatizma po Hubermanu.

V obdobju poklicnega slovesa sta tudi v S-modelu zaznani dve fazi izpreganja - sproščeno in zagrenjeno, ravno tako kot pri Hubermanu.