Andersonova in Krathwohl tako na predzadnje mesto postavita kategorijo , ki jo poimenujeta z glagolom » vrednotiti « , na zadnje mesto pa uvrstita kategorijo » ustvariti « .

Najnižja raven obravnava sprejemanje (angl. receiving), sledijo ji odzivanje (angl. responding), vrednotenje (angl. valuating), organizacija (angl. organisation) in karakterizacija (angl. characterisation) (Krathwohl, 2002).

Anderson in Krathwohl (2014) poudarjata, da učenje poteka na različnih kognitivnih ravneh, od pomnjenja in razumevanja do uporabe, analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja.

Taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev vsebuje pet stopenj: sprejemanje, reagiranje, usvajanje vrednot, organiziranje vrednot, karakterizacija vrednot ali vrednotnega sistema (Krathwohl idr., 1964).

To velja predvsem za prve tri stopnje znanja, razumevanje in uporabo, medtem ko za zadnje tri stopnje to ne drži povsem (Krathwohl, 2002).

S tem bi smernice standardiziral in omogočil lažjo primerjavo med rezultati (Krathwohl, s sod., 2002).

Krathwohl objavili okvir za kategorizacijo izobraževalnih ciljev: Taksonomija izobraževalnih ciljev.

Krathwohl (2002) trdi, da je Bloomova taksonomija hierarhično urejena shema učnih znanj in ciljev.

Vse taksonomske stopnje sta zaradi dvoumnosti v izvirnem angleškem poimenovanju preimenovala v pomniti, razumeti, uporabiti, analizirati, evalvirati in ustvariti (Anderson in Krathwohl, 2001).

Pomembno je tudi , da učenci razlikujejo med splošnimi pravili in sami vedo , kdaj je treba katero od njih uporabiti ( Anderson in Krathwohl , 2001 ) .

Smo pa že omenili, da sta Krathwohl in Anderson sintezo preimenovala v kreativnost in jo uvrstila za evalvacijo.

Anderson in Krathwohl pa sta dodala še dimenzijo znanja.

Bloom je taksonomske stopnje poimenoval s samostalniki , medtem ko sta Krathwohl in Andersonova le-te poimenovala z glagoli .

Pri definiranju dimenzij omenjajo tudi revidirano Bloomovo taksonomijo (Krathwohl, 2002), ki je ena ključnih taksonomij pri usvajanju poteka zahtevnejših tehnoloških postopkov.

Ustvarjanje naj bi bilo po mnenju avtorjev na najvišji mentalni ravni, saj zahteva ustvarjanje nečesa novega, drugačnega (Anderson in Krathwohl, 2016).

In končno, ustvariti je sestavljanje delov v celoto, da ustvarimo zgodbo, koherentno celoto ali edinstven produkt (Anderson in Krathwohl, 2001).

Prvi opisuje nameravani spoznavni proces, drugi pa se navezuje na vsebino, ki naj bi jo učenec usvojil (Anderson, Krathwohl, 2016).

To ustvarjanje je zares povezano z ustvarjalnostjo, čeprav Andreson in Krathwohl ta pojem tolmačita svobodnejše.

Bloom poimenoval s samostalnikom » znanje « , sta Andersonova in Krathwohl poimenovala z glagolom » pomniti « .

Faktografsko znanje je namreč nujen predpogoj za reševanje problemov in formacijo sklepnih ugotovitev (Anderson, Krathwohl 2001).