Vsebine raziskav tujih avtorjev o osebah s KBGS so usmerjene predvsem v medicinski vidik sindroma, tj. genska slika, dedovanje, klinične značilnosti idr.

Pri tretjini oseb s KBGS, vključenih v raziskavo, so bili prisotni znaki hiperaktivnosti in nemirnega obnašanja, slednje še posebej pri mlajših fantih.

Opisi si sledijo v enostavnem nizanju časovnih dogodkov, pri čemer pa otrok s KBGS ni bil pozoren na vse dogodke v zgodbi.

Nekateri izmed staršev so pri svojem otroku s KBGS opazili, da so v odnosu do tujcev premalo ali pa celo niso zadržani.

Namen empiričnega dela magistrske naloge je ugotoviti raven pripovedovanja otroka s KBGS in ugotoviti napredek po logopedski obravnavi, usmerjeni na področje pripovedovanja.

Kot omejitve naloge bi izpostavila manko raziskav, ki bi pri osebah s KBGS natančneje ali poglobljeno raziskovale prav njihove govorno-jezikovne zmožnosti.

Če bi bila zgodba daljša ali pa bi slikanica vsebovala več ilustracij, bi otrok s KBGS dele vsebine zgodbe tudi izpustil.

Za pridobitev ocene razvojne ravni splošne govorne kompetentnosti je treba izvesti celoten preizkus, kar sem z otrokom s KBGS tudi naredila.

V spominskih funkcijah so osebe s KBGS dosegle boljše rezultate pri nalogah vidnega spomina ter nalogah socialne kognicije in prepoznavanja čustev.

Slednje bi postavila v ospredje tudi kot prispevek svojega dela, saj sem vedenje o značilnostih KBGS tako lahko predstavila tudi drugim.

Otrok s KBGS v svoji zgodbi slednjega ni upošteval, npr. ni povedal, kje se zgodba dogaja ali kdo je videl zvezdo.

Otrok s KBGS je v svojem pripovedovanju uporabil priredna veznika in ter pa. skladenjske zahtevnosti, bogatosti besedišča in dolžine pripovedovane zgodbe.

Nekateri otroci s KBGS so vključeni v prilagojene vzgojno-izobraževalne programe z nižjim izobrazbenim standardom, drugi v posebne vzgojno-izobraževalne programe.

Glagoli, ki jih je otrok s KBGS uporabil v svojem pripovedovanju, se nanašajo le na prikazano dejanje, dogajanje na posamezni sliki.

Raziskav, ki bi pri otrocih s KBGS raziskovale izključno področje govorno-jezikovnega razvoja in ugotavljale njihove pripovedovalne zmožnosti, nisem zasledila.

Otrok s KBGS je svoj napredek pokazal tako na ravni besedišča kot dolžine povedi, obseg obojega se je namreč povečal.

Osnovne podatke o otroku s KBGS sem pridobila iz dokumentacije, ki jo vodi vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je vključen.

Menim, da je tako, ker je otrok s KBGS pred seboj imel slikanico, katere ilustracije so mu to informacijo nudile.

Kognitivni profil oseb s KBGS kaže na težave pozornosti, koncentracije in izvršilnih zmožnostih, prav tako je bilo opazno impulzivno ravnanje.