Reagent kloroetil/bromometil acetat, smo v vseh primerih dodajali po kapljicah, da bi zagotovili uspešen napad nukleofila na elektrofilen alifatski ogljik.

Ob odcepitvi protona, nastane hidroksilni anion, ki ob dodatki kloroetil/bromometil acetata napade elektrofilni alifatski ogljik.

Relativno polarna topila kot je klorobenzen , omogočajo potencialno raztapljanje večjih količin vode , od tistih bolj hidrofobnih topil kot je kloroetil benzen .

Relativno polarna topila , kot je klorobenzen , omogočajo potencialno raztapljanje večjih količin vode , od tistih bolj hidrofobnih topil , kot je kloroetil benzen .

Ogljikov dioksid , kloroetil ali tekoči dušik se uporabljajo kot hladilni plini .

S tem smo pripravili izhodno spojino, da je kot nukleofil "napadla" 2-kloroetil eter, da je nastal tetrahidropiranski obroč.

Poleg tega je že sam 1-kloroetil cikloheksil karbonat mutagen in je meja za vsebnost v končni učinkovini nizka.

Pri terpenoidu in benzil-2-kloroetil sulfonu pa se ploščina vrhov veča.

Njegov učinek je primerljiv z etefonom (2-kloroetil fosforna kislina).

Prvič smo uporabili reagent bis(2-kloroetil)aminhidroklorid, ki smo mu aminsko skupino zaščitili z acetatno skupino in dobili spojino 12.

Omenimo primer 1,3-bis(2-kloroetil)-1-nitrozouree, ki se uporablja pri zdravljenju možganskih tumorjev in ima zelo kratko razpolovno dobo.

Pri drugem poskusu sinteze produkta 1 smo pričeli z 2-kloroetil-1-amonijevim kloridom in pirolom, ter preko 1.2.1 poskušali dobiti produkt 1.

Takšen primer je vrh za benzil 2-kloroetil sulfon, ki se je iz kolone eluiral pri 17,44 min.

V prvemu koraku bomo na hidroksilno skupino 4-hidroksibenzaldehida (15) pripeli 4-(2-kloroetil)morfolin (16) in na ta način dobili spojino 17.

Po petnajstih minutah mešanja na ledeni kopeli po kapljicah dodamo 3,84 mL di(2-kloroetil) etra (43,59 mmol).

Na mesto C-6 uvedemo z reagentoma kloroetil acetat in bromometil acetat, acetatni fragment, ki bo ključni del naših končnih spojin.

Reakciji z kloroetil acetatom, kot tudi z bromometil acetatom sta potekali v inertni atmosferi v brezvodnem DMF.

V bučko damo mešalni magnet in vanjo natehtamo 0,822 g 2-(benzo[d][1,3]dioksol-5il)acetonitrila (98 % čist reagent, 5 mmol) in 0,593 ml bis(kloroetil)etra.

Spektralni podatki kažejo na nitrilni intermediat z estrsko zaščito, ki je najverjetneje posledica nečistote v 1kloroetil cikloheksil karbonatu 32 (Slika 79).

V drugem poskusu smo želeli sintetizirati podoben derivat spojine vodnice, le da smo tokrat bis(2-kloroetil)aminhidroklorid zaščitili z Boc2O skupino.