Kostelić-Martić , n. d. , 2007 , str 31. sankcioniranje neetičnega vedenja in diskriminacije , postavitev jasnih pravil glede regulacije mobinga in predpisanih sankcij za vsakršno kršitev .

Kostelić-Martić (2007, 28) navaja, da so najpomembnejše osebnostne značilnosti osebe, ki izvaja psihično nasilje na delovnem mestu, egocentričnost pri narcistični osebnostni motnji.

Kostelić-Martić ( 2007 ) med posledicami navaja še depresijo , anksioznost , napade joka , občutek razosebljenja , napade panike in druge .

Kostelić-Martić ( 2005 , str. 108 ) opozarja , da je mobing v začetni fazi navadno težko zajeziti , če takoj ne uporabimo učinkovitih ukrepov .

Kostelić - Martić ( 2007 , str. 31 ) navaja tri ravni preprečevanja psihičnega nasilja na delovnem mestu : primarno , sekundarno in terciarno raven .

Kostelić-Martić ( 2007 , str. 31 ) navaja tri ravni preprečevanja psihičnega nasilja na delovnem mestu : primarno , sekundarno in terciarno raven .

Kostelić Martić ( 2007 ) navaja , da so najpomembnejši vzrok trpinčenja na delovnem mestu situacijski dejavniki .

Pri tem se nadrejeni načrtno poslužuje nasilnih dejanj , podrejenega žali in ponižuje , in se ga na ta način skuša znebiti ( Kostelić-Martić , 2007 ) .

Pri psihičnem nasilju na delovnem mestu gre pravzaprav za napad na človekovo osebnost, zato je to tako hudo za žrtev (Kostelić-Martić 2005).

Med njimi se znajdejo tudi posamezniki , ki imajo drugačno etično , versko ali politično poreklo , drugačno spolno usmerjenost ali ideologijo ( Kostelić-Martić , 2007 , str. 28 ) .

Torej ne dvomi le v svojo vlogo zaposlenega , ampak tudi v vlogo očeta / matere , soproga / soproge , prijatelja / prijateljice , brata / sestre ( Kostelić - Martić 2007 , 12 ) .

Takšni skrhani medosebni tako čustveni kot intimni odnosi lahko privedejo celo do ločitve zakoncev ali do delikventnega vedenja otrok ( Kostelić-Martić , 2007 , str. 30 ) .

Glede na to , kdo mobbing izvaja in kdo je žrtev , lahko mobbing razdelimo najprej na horizontalni in vertikalni ( Kostelić-Martić , 2007 ) .

Kostelić-Martić (2005, str. 16─17) pravi, da glede na posamezne značilnosti lahko opredelimo več vrst mobinga.

Kot zaposleni ni zaželen , zato bo nadrejeni uporabil vse možnosti , vključujoč nasilna dejanja ter žalitve , da bi odstranil podrejenega ( Kostelić-Martić , 2007 , str. 27 - 28 ) .

Do njih se lahko obnaša nasilno ali prekine komuniciranje , kar lahko vodi v razdor družine in izgubo prijateljev ( Kostelić – Martić , 2005 , str. 73 ) .

Zaposleni se počuti ogroženega , je ljubosumen ali zavisten in se zato skuša s svojimi mobbing dejanji znebiti svojega sodelavca ( Kostelić - Martić , 2007 , str. 27 - 28 ) .

Kostelić-Martić (2007, str. 28) izpostavi značilnosti organizacij, kjer se mobing po raziskavah (prim.

S pojmom bullying se navadno označuje maltretiranje učencev v šoli , ki ga izvajajo drugi učenci ali učitelji ( Kostelić-Martić , 2005 , str. 6 ) .

Zato je neprivoščljiv in ljubosumen na kakršnakoli dejanja in uspehe sodelavca , nad katerim nato izvaja psihično nasilje ( Kostelić-Martić , 2007 ) .