Chalvin ( 2004 ) pravi , da je asertivnost tehnika , ki omogoča bolj učinkovito komuniciranje in svetuje , kako se izognemo marsikateri nerodnosti v komunikaciji .

Chalvin ( 2004 ) pravi , da lahko asertivnost pomaga tistim , ki si želijo mogočnih , lahko dosegljivih in koristnih sprememb .

Chalvin nadalje (2004, str. 6−7) navaja, da je asertivnost tehnika, ki omogoča bolj učinkovito komuniciranje, in svetuje, kako se izogniti marsikateri nerodnosti v komunikaciji.

Chalvin (2004, str. 8) pojasnjuje, da z asertivnostjo opišemo vedenje, ki osebi omogoča, da se na zavesten način sooči z realnostjo.

Chalvin (2004, str. 84-86) šteje: poznavanje in sprejemanje samega sebe, sprejemanje drugega in njegovega mnenja, pristnost, zavedanje težav in tveganje.

Chalvin (2004, str. 6-8) opredeljuje asertivnost kot tehniko, ki omogoča učinkovitejše komuniciranje.

Chalvin (2004, str. 81) slabosti in prednosti manipulativnega značaja prikaže v tabeli.

Chalvin (2004, str. 21) pojasnjuje razliko med manipulativno in asertivno komunikacijo.

Chalvin (2004, str. 20) tudi opiše razliko med pasivno osebo in agresivno osebo.

Chalvin ( 2004 : 38 – 39 ) pri učiteljevih težavah izpostavlja predvsem možnost pojava pasivnosti .

Chalvin (2004, str. 43) določa mejo med dvema vidikoma pasivnega vedenja.

Nekateri prizori so deležni splošnega obsojanja , medtem ko drugi močno vplivajo na mlade , ki jih razumejo kot dovoljenje za lastno agresivnost ( Chalvin , 2004 ) .

Chalvin ( 2004 ) ugotavlja , da kar 40 % učiteljev , mlajših od 35 let , ki so se v šolstvu zaposlili v letih 1991 - 1992 , priznava , da težko obvladujejo razred .

Je igralec in pozna vse vloge , ki lahko segajo od tragičnih do komičnih , pri čemer mora sam imeti največjo korist ( Chalvin , 2004 ) .

Obenem pa bomo lahko izražali svoje zahteve in kritike , ne da bi pri tem žalili , popuščali ali ovinkarili ( Chalvin , 2004 ) .

Oboji pa prenašajo družinska pravila, čeprav jim takšne zahteve preprečujejo pot k samostojnosti, osebni rasti, samouresničevanju ter iskrenosti (Chalvin, 2004, str. 23).

Negativne oblike vedenja prinašajo napetosti, občutke krivde, utrujenost in razdor, zato se mnogi že zavedajo pomembnosti asertivne komunikacije (Chalvin, 2004, str. 82).

Asertivna oseba pa ima na drugi strani občutek enakovrednosti in je ob enem sposobna sprejemati kompromise in se pogajati (Chalvin, 2004, str. 22).

Vsak izmed nas se obnaša asertivno , kadar je v prijaznem okolju , kjer ni napet in zaskrbljen , temveč spontan in sproščen ( Chalvin 2004 , 83 ) .

Vsak izmed nas se obnaša asertivno, kadar je v prijaznem okolju, kjer ni napet in zaskrbljen, temveč spontan in sproščen (Chalvin 2004, 83).