Opazovalcem lahko pripišemo štiri vloge, ki jih imajo, kadar so priča nasilju: branilec žrtve, nevpleteni, pomočnik nasilneža in podpornik nasilneža (Salmivalli idr., 1996).

Salmivalli in Peets (2011) medtem poudarjata, da je medvrstniško nasilje treba razumeti kot poskus pridobivanja moči, spoštovanja in vpliva na druge.

Menesini in Salmivalli (2017) pa pišeta, da so ti otroci iz družin, ki jih velikokrat zanemarjajo ali pa z njimi slabo ravnajo.

Kot ugotavljajo Salmivalli in sodelovalci (2021), je učinkovitost različnih preventivnih programov tesno povezana s psihosocialnimi značilnostmi razrednega okolja.

V teh odnosih otroci iščejo razumevanje, sprejemanje, sprostitev in zadovoljstvo, hkrati pa tudi prevlado (Salmivalli idr., 1998).

Salmivalli (2011, v Pečjak, 2014) poudarja, da opazovalci s svojim odzivom na medvrstniško nasilje lahko pomembno vplivajo na njegovo pogostost v razredu.

Šola predstavlja prostor za oblikovanje vrstniških norm, s čimer lahko pomembno prispeva k preprečevanju medvrstniškega nasilja (Salmivalli 2014, str. 289).

Salmivalli s sodelavci (1996, v Pečjak, 2014) gre še delje in poudarja, da so vsi učenci tako ali drugače vpleteni v medvrstniško nasilje.

Najpogosteje je cilj nasilnežev zasledovanje visokega statusa in močnega, prevladujočega položaja med vrstniki (Salmivalli, 2010).

Učence morajo naučiti primernih in varnih strategij, ki lahko pomagajo žrtvi medvrstniškega nasilja (Salmivalli 2014).

Ena ključnih stvari, ki jih lahko odrasli storijo, je opolnomočenje opazovalcev nasilja (Salmivalli 2014).

Viktimizacija pa je definirana kot ponavljajoča se izpostavljenost agresivnim in nasilnim dejanjem s strani enega ali več posameznikov ( Salmivalli in Peets , 2009 ) .

Salmivalli, Lappalainen in Lagerspetz (1998) izpostavljajo, da ima trpinčenje v fantovskem (moškem) svetu drugačen pomen in namen kot v dekliškem (ženskem).

Učenci v dvojni vlogi najpogosteje doživljajo in izvajajo telesno in besedno nasilje, najredkeje pa izvajajo odnosno (Yang in Salmivalli, 2013).

Na podlagi teh značilnosti se vrstniško nasilje pogosto razume kot oblika sistematične zlorabe moči med vrstniki (Menesini in Salmivalli, 2017).

KiVa program, ki so ga uvedli Salmivalli idr.

Na oddelčno klimo, ki lahko deluje kot varovalni dejavnik, lahko pomembno vplivajo z dobrim odnosom, ki ga stkejo z učenci (Kalin 2019; Salmivalli 2014).

Najmanj opazovalcev je bilo v skupini kontroverzni, kar je v skladu z drugimi raziskavami (Coie s sod., 1982; Salmivalli s sod., 1996).

Sodobna delitev medvrstniškega nasilja (Salmivalli in Peets, 2011) medvrstniško nasilje deli na neposredno in posredno medvrstniško nasilje.