Lunenburg (2010) proces komuniciranja pojasnjuje na naslednji način: dva pogosta elementa v vsakem procesu komuniciranja (komunikacijski izmenjavi) sta pošiljatelj in sprejemnik sporočila.

Lunenburg ( 2011 ) raziskal šest splošno znanih kurikulov za zgodnje poučevanje ter predstavil njihove značilnosti .

Lunenburg (2012) metode ocenjevanja opredeli na način, da govori o pristopih, ki temeljijo na presoji ocenjevalca.

Lunenburg (2012) opisuje, kako posameznik v organizaciji usmerja svoje sledilce s pomočjo različnih virov moči.

Lunenburg (2012) v svoji raziskavi predstavlja proces vodenja, ki vključuje vodje, sledilce in vire moči.

Lunenburg (2012) navaja, da lahko posameznik v organizaciji vodi svoje sledilce preko moči.

Intuicija predstavlja hitro prepoznavanje situacije odločanja, ki temelji na preteklih izkušnjah in okrepitvi, povezani s temi izkušnjami, ter je podzavestna (Lunenburg, 2010).

Študije so pokazale, da bolj specifični, težje, a vseeno dosegljivi cilji delujejo bolje na posameznika kot enostavni in nespecifični cilji (Lunenburg, 2011).

Ta teorija se ne ukvarja z odnosi ali vedenjskimi vzorci zaposlenih, temveč z vplivom organizacijske kulture na upravljanje celotne organizacije (Lunenburg, 2011, str. 5).

Glavna področja psihosocialnih komunikacijskih ovir so (Lunenburg, 2010):  iskrenost - skoraj vsi teoretiki komunikacije trdijo, da je iskrenost temelj za resnično komunikacijo.

Predšolsko obdobje oziroma zgodnje učenje znotraj družine je za otroka bistveno pri nadaljnjem izobraževanju in socialni vključenosti (Lunenburg, 2011).

Med ameriško revolucijo so zasebniki iz uporniških kolonij napadli Lunenburg, vključno z napadom leta 1782, in mesto ponovno opustošili.

Ščitili so kolonijo pred ameriškimi privatniki, kot so to storili, ko so se odzvali na napad na Lunenburg (1782).

Četrta pa je vezana na posameznikovo izbiranje alternativ tako, da bodo čim bolj optimizirali svoje rezultate (Lunenburg, 2011).

Lunenburg (2011) pravi, da bi vodilni za dosego tega cilja morali: Izbrati ljudi z zahtevanimi spretnostmi in znanjem.

Pomembno je, da je program obšolskih dejavnosti ustrezno voden in uravnotežen, kar omogoča povezovanje znanja (Lunenburg, 2008).

Četrta domneva je, da se bodo ljudje zaradi osebnega optimiziranja rezultatov odločili za druge možnosti (Lunenburg, 2011).

Na tem območju je tudi operna hiša Lunenburg, čeprav je bila zgrajena leta 1909 ni vpisana v register.

Pri pričakovanju gre za odnos med izbranim potekom delovanja in predvidenim rezultatom tega delovanja (Lunenburg, 2011).