MacEachren predpostavlja, da imajo odrasli posebnih shem zemljevida le malo - najpogosteje za avtokarto, vremensko karto in politične zemjevide v atlasih.

MacEachren (2004) raziskuje vpliv in vključevanje načinov kategorizacije v izdelavo in interpretacijo zemljevidov (tudi) preko posebnih kognitivnih shem, ki jih sestavljajo sheme znanja.

MacEachren (2004) dodaja še naslednji kategoriji referenta: - prostorninski; - v razsežnosti prostora-časa (v dinamični realnosti in v okoljih, ki dovoljujejo dinamične prikaze).

MacEachren (2004) predpostavlja, da se vse tri temeljne vrste znanja: pomensko, epizodno in predstavno vključujejo tudi v mentalno splošno shemo zemljevida.

MacEachren (1995) je v okviru proučevanja negotovosti prostorskih podatkov razširil nabor grafičnih spremenljivk z zrnatostjo in prosojnostjo.

MacEachren (2013, str. 227) navaja, da socialni kontekst, ki se pojavlja ob pouku v naravi, nima omejitev z zidovi.

Poleg tega MacEachren oporeka sicer dokaj enotnemu mnenju med geografi in kartografi, da zemljevidi (nujno) predstavljajo resničen svet.

Med drugi tip definicij sodi t.i. radialna definicija pojma karta, ki jo podrobneje razlaga MacEachren.

Kartografski prikaz negotovosti prostorskih podatkov temelji na izhodišču, da je negotovost merljiva ali kako drugače ocenjena oziroma kodirana (MacEachren et al., 2005).

MacEachren (2004) je prepoznal, da ima kategorija "zemljevid" radialno naravo, kar je prikazano v spodnji shemi (Slika 14), ki je prirejena po njegovi shemi.

Z vidika denotacije MacEachren (2004, str. 312) ugotavlja, da zemljevidi vsebujejo tri temeljno različne kategorije pomena: o prostoru, času in lastnostih v prostoru-času.

Karakteristike človeškega zaznavanja in spoznanja naj bi sodelovale s temi naravnimi strukturami tako, da nekatere izpostavijo in zaobidejo druge (MacEachren, 2004, str. 167-168).

Izbor potencialnih spremenljivk je odvisen od tehnologije, ki je na razpolago pri izdelavi prikazov (MacEachren, 1995).

Tudi MacEachren ( 2004 ) je povzel fiziološke in slikovne globinske znake in naredil seznam ( po različnih virih ) .

Vizualizacija v artefaktih lahko izkorišča značilnosti polisemičnih sistemov in poudarja nek vidik vsebine skozi večpomenskost uporabljenega znaka (MacEachren, 2004, str. 324-325).

Proces poučevanja v naravi namreč od učitelja zahteva vedenje, kdaj sodelovati in kdaj se učencem umakniti (MacEachren 2013, str. 230).

Razširjeno opredelitev zemljevida je v opredelitvi zemljevida po teoriji radialnih pojmov predstavil MacEachren (2004).

Čepki so na tem mestu odgovorni za človeško zmožnost zaznavanja finega detajla (MacEachren, 1995).

Tako kot vsi drugi senzorični sistemi tudi vidna skorja izraža plastičnost ( MacEachren , 2004 ) .

Zaznavanje je občutljivo na teksturo senčenja in na njeno vrednost ( MacEachren , 2004 ) .