sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "golomb".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Golomb ugotavlja, da se vsaj polovica del najbolj vplivnih filozofov avtentičnosti izogiba razvidni ekspoziciji svojih idej.
Golomb ugotavlja, da obstaja dialektična napetost med različnimi pomeni, ki jih avtor želi posredovati, in pomenom tega, kar je bilo izrečeno.
Golomb ugotavlja, da avtentičnih načinov življenja ni mogoče racionalno razložiti in upravičiti, čeprav jih je mogoče literarno opisati in prikazati.
Golomb s tem misli predvsem mimetične in referenčne navezave na resničnost.
Golomb poudarja, da se poleg mnogih biografij v zahodnem kulturnem prostoru širijo tudi različne govorice in nepreverjena dejstva o pomembnih osebnostih.
Golomb poudarja, da je tak lik, iztrgan iz vzgojnih vzorcev uveljavljenih družbenih konvencij, pridobil sposobnosti prepoznavanja resnice.
Golomb poudari pomembno vez med obliko in vsebino literarno-filozofskih del, ki obravnavajo avtentičnost.
Golomb nato izpostavi še en pomemben element avtentičnega pisanja: v tekstu pisatelj zavrača in ugovarja prej vzpostavljenim avtentičnim delovanjem lika.
Golomb kot osrednji cilj filozofov avtentičnosti izpostavi v bralcu vzbuditi patos avtentičnosti.
Golomb kot možen odgovor izpostavi, da je avtentičnost v svojem bistvu brezkončen proces kreiranja samega sebe.
Golomb izpostavlja jalovost biografskih in avtobiografskih poskusov potopitve v globine misli znanih osebnosti.
Golomb izpostavi pogoste očitke kritikov, da mejne situacije za bralca niso relevantne, saj jih mnogi med nami nikoli ne izkusimo.
Golomb rabi izraz psevdo-poliomina, kar izraža povezane množice kvadratov po načelu šahovskega kralja.
Golomb rabi izraz "psevdo-poliomina", kar izraža povezane množice kvadratov po načelu šahovskega kralja.
Golomb (2002) meni, da otrokova izbira barv in teme sama po sebi ne odraža stanja otrokovega počutja.
Golomb meni, da je človek prisiljen v zadrževanje in samoobvladovanje, kar še posebej velja za etos odkritosti in iskrenosti (1995: 13).
Golomb (2004) raziskuje rabo barve v otroških risbah kot vpogled v otrokov notranji svet.
Spontanost in indeterminiranost, poudarja Golomb, aktivno onemogočata fiksacijo naše osebnosti na neavtentične prvine, ki jih ponuja vsakodnevno življenje.
Ironija predstavlja skrbnost in predanost; je optimističen klic k inovaciji in formaciji, ponovnemu rojstvu in transformaciji, meni Golomb.
Frontalni napad na etos iskrenosti zagotovo ne bi uspel, meni Golomb, saj iskreni posameznik težko prizna lastno neiskrenost.